Rdeč alarm za svetovne oceane, še posebej pod pritiskom evropska morja

Znanstveniki so izdali najresnejše opozorilo doslej. Svetovni oceani se segrevajo z zaskrbljujočo hitrostjo, kar prinaša posledice, na katere svet ni pripravljen, ugotavlja poročilo več kot 100 mednarodnih znanstvenikov. Deseto poročilo Copernicus Ocean State Report temelji na več kot štirih desetletjih podatkov, poroča CNN.

Še posebej evropska morja so pod velikim pritiskom, opozarja Karina von Schuckmann, soavtorica poročila in višja svetovalka pri Mercator Ocean International, kjer so pripravili poročilo. Sredozemsko in Črno morje sta leta 2024 doživela rekordne morske vročinske valove. Nekateri so trajali več kot 30 dni, temperature morja pa so se povzpele za več kot 4,6 stopinje Celzija nad povprečje.

Ocean se spreminja pred našimi očmi: segrevanje, dvigovanje morske gladine in propadanje ekosistemov so znaki resnih dolgoročnih sprememb, opozarja Pierre Bahurel, generalni direktor neprofitne raziskovalne ustanove Mercator Ocean International.

Letos nanje vpliva še izjemno močan El Niño, ki dodatno vpliva na oceane. Zanj so značilne nadpovprečno visoke temperature vode vzdolž ekvatorja v Tihem oceanu, trenutni pojav pa bi lahko postal najmočnejši doslej.

Svetovni oceani absorbirajo približno 90 odstotkov presežne toplote, ki nastaja zaradi človekovega izgorevanja fosilnih goriv, in se po ugotovitvah poročila segrevajo z zaskrbljujočo hitrostjo. Hitrost segrevanja oceanov se je v zadnjih 20 letih podvojila, temperature na morski gladini pa so rekordne vrednosti dosegle v letih 2023, 2024 in ponovno leta 2026.

Samo lani so oceani absorbirali toliko energije, ki ustreza energiji približno 12 atomskih bomb, kakršna je bila odvržena na Hirošimo. Gre tudi za približno 40-kratnik vse energije, ki jo je svet porabil leta 2025.

In posledice? Odvečna toplota povzroča morske vročinske valove, prispeva k močnejšim in bolj uničujočim neurjem, škoduje morskemu življenju ter pospešuje dvig morske gladine. Ta se zvišuje tako zaradi taljenja ledu kot zaradi dejstva, da toplejša voda zavzame več prostora, svarijo. 

Povprečna svetovna morska gladina se je od leta 1999 zviševala za približno 3,8 milimetra na leto in se je skupno dvignila za skoraj 10 centimetrov. Hitrost dvigovanja se od leta 2012 še povečuje, kar ogroža več sto milijonov ljudi, ki živijo na obalnih območjih.

Oceani postajajo vedno bolj kisli, opozarjajo znanstveniki. Zakisljevanje oceanov povzroča veliko škodo podvodnim ekosistemom. Živalim, kot so ostrige in jastogi, ter koralam med drugim otežuje gradnjo in vzdrževanje lupin oziroma skeletov.

Nekatere največje spremembe se dogajajo na Arktiki, ki se hitro segreva. Temperatura morske gladine se je tam v zadnjih štirih desetletjih zvišala za približno 4,2 stopinje Celzija.

Med najbolj izpostavljenimi posledicam sprememb v oceanih so majhne otoške države v razvoju, ki se že spopadajo z dvigovanjem morske gladine, vse silovitejšimi tropskimi cikloni, nevihtnimi valovi in odmiranjem koralnih grebenov.