Zoisovi nagradi za življenjsko delo Lah Turnškovi in Pejovniku

Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela prof. dr. Tamara Lah Turnšek in prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Skupno je bilo podeljenih 15 Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj in priznanje Ambasador znanosti, so sporočili iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. 

Tamara Lah Turnšek si je v vsej svoji karieri prizadevala za celovitost znanstvenega dela, katerega cilj je bila poglobljenost in večplastnost pogledov na vprašanja, ki si jih je zastavljala. Pri tem je od začetnega izrednega odkritja v biokemiji, novega proteoliznega encima, t. i. katepsina S, vedno bolj prehajala v biomedicinske raziskave - od vnetnih procesov do rakavih obolenj. Danes je osredotočena na razumevanje malignosti možganskih tumorjev, so med drugim zapisali v obrazložitvi nagrade.

Od samega začetka se je v raziskavah uspešno povezovala s kliničnimi oddelki in laboratoriji na ljubljanskem Onkološkem inštitutu in centri za raziskave raka v Evropi, ZDA in Braziliji ter tako bogatila interdisciplinarne biomedicinske in translacijske raziskave. Njena nagrajena dela pa obsegajo tudi prizadevanja za prepoznavnost znanosti v družbi in politiki, še posebej ved o življenju, prek dolgoletnega vodenja Nacionalnega inštituta za biologijo. Omeniti velja tudi njena prizadevanja za pravično priznavanje in uveljavljanje dela žensk v akademskem okolju, so še dodali.

Radovan Stanislav Pejovnik je v svojem bistvu raziskovalec in učitelj, ki je imel to srečo, ali pa modrost, da je okrog sebe vedno zbral izjemno nadarjene in motivirane mlade ljudi. Učil jih je: "Hodite po neuhojenih poteh in pustite za sabo sled". To je uspelo tudi njemu. V znanosti je sled pustil v teoriji sintranja v prisotnosti tekoče faze, ki je osnovna tehnologija za pripravo keramičnih izdelkov od opek do izjemno kompleksnih elementov v elektrotehniki.

Pred skoraj 30 leti je okrog sebe izbral skupino mladih in z njimi začel v Sloveniji pionirsko delo na področju litijevih baterij. Danes je Slovenija tudi po njegovi zaslugi med vodilnimi na svetu, je zapisano v obrazložitvi.

Gre za najpomembnejša priznanja, ki jih država Slovenija podeljuje svojim znanstvenikom, je ob tem dejal predsednik republike Borut Pahor. "S tem se vam država  Republika Slovenija zahvaljuje za vaše zavzeto in uspešno delo." 

"Da ste prišli do uspehov, na katere smo skupaj z vami ponosni, ste morali marsikaj žrtvovati, pri tem pa ste, verjamem, delali z veseljem in radostjo, ki sta nujna pogoja za uspeh pri  tako zelo zahtevnem delu. Delali ste v pogojih, ki najbrž niso optimalni, zato je vaš uspeh še toliko večji in ga še toliko bolj cenimo," je nadaljeval Pahor. Slovensko znanost je ocenil kot "kar dobro s trendom izboljševanja in napredovanja".

In dodal, da kvaliteta naše znanost raste, kar se vidi tudi po sodelovanju naših znanstvenikov na svetovnem odru, po boljših in pomembnejših objavah njihovih del in tudi po tem, da naši diplomanti, doktorandi in mladi znanstveniki brez posebnih težav dobijo mesto na uglednih inštitucijah po svetu. "To je seveda prav in lepo, toda morda bi se morali vsi skupaj bolj potruditi za njihovo vračanje ali vsaj za ohranjanje povezav." 

Glede premajhnih sredstev za raziskave znanstvenikov in znanstvenic je Pahor dejal, da stanje ni dobro, ter ga primerjal s sosednjo Avstrijo. "Groba ocena nam pove, da Avstrija vlaga na prebivalca v ta segment približno 3,5-krat več kot mi. To je ogromna razlika, ki jo lahko le delno pripišemo nižjim dohodkom in nižjim življenjskim stroškom pri nas." 

V znanost bomo morali po njegovih besedah vključevati več ljudi in jim dati optimalne pogoje, ustanavljati nove raziskovalne inštitucije in jim dati optimalne pogoje, "seveda pa od teh novih ljudi in novih inštitucij tudi zahtevati, da izpolnjujejo svojo misijo". 

Podelili tudi nagrade za vrhunske dosežke 

Danes so podelili tudi štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke in pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskavah elektrokaloričnih keramičnih materialov je prejela Barbara Malič z Instituta Jožef Stefan (IJS); v biokemiji in molekularni biologiji Gregor Anderluh z IJS; pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij Andrej Filipčič, Samo Stanič in Marko Zavrtanik z novogoriške univerze in IJS. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskovanju slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter za inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom je prejel Kozma Ahačič z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke so prejeli: Katarina Čufar z ljubljanske biotehniške fakultete za razvoj dendrokronologije in znanosti o lesu, biolog Boris Kryštufek pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev, Lara Lusa s primorske univerze za razvoj metodologije medicinske statistike, Samo Kralj z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke pri fiziki mehke snovi, Miha Škerlavaj z ljubljanske ekonomske fakultete za prispevek svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo.

Letošnji prejemnik Puhove nagrado za življenjsko delo je Janez Trontelj, starosta slovenske mikroelektronike. Je predstojnik Laboratorija za mikroelektroniko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Že več kot 50 let vodi načrtovanje mikroelektronskih vezij. Dosežki njegovega ustvarjanja so pomembno prispevali k preboju nekaterih slovenskih podjetij v svetovni vrh.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj inovativnih elektronskih sistemov je prejel Janko Petrovčič z odseka za sisteme in vodenje IJS. Njegovo strokovno vodilo je prenos raziskovalnih dosežkov v prakso in povečevanje tehnološke zrelosti novih idej pri vodenju tehničnih procesov.

Puhovo priznanje za inovativno tehnologijo povečanja izkoristka primarnega goriva za potrebe visokotemperaturnega ogrevanja je prejel Darko Goričanec, sicer profesor na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije so tokrat podelili Boštjanu Kobetu, rednem profesorju strukturne biologije na avstralski univerzi v Queenslandu in članu Avstralske akademije znanosti. Raziskuje proteine, in sicer vlogo njihovih prostorskih struktur v imunskem odzivu živali in rastlin. Mednarodna znanstvena skupnost ga je prepoznala kot enega najprodornejših strukturnih biologov na svetu. Kobe je močno povezan z raziskovalci v Sloveniji.