Teleskop James Webb so izstrelili 25. decembra na raketi Ariane 5 iz Francoske Gvajane. V raketi je bil zložen, saj bi bil sicer prevelik, kasneje pa se je v vesolju razprl. Webb je zadnjih 30 dni počasi in previdno odpiral svoj sončni ščit in druge vitalne dele. V četrtek je končal razporejanje 18 šesterokotnih segmentov, ki sestavljajo njegovo veličastno zlato primarno ogledalo.
Danes pa je še zadnjič prižgal motorje in se postavil v orbito okoli Sonca, na tako imenovano drugo Lagrangeevo točko (L2), kjer se uravnotežita gravitacijski sili Sonca in Zemlje. Na razdalji milijon milj (1,6 milijona kilometrov) je Webb več kot štirikrat dlje od Lune.
Sedemtonsko vesoljsko plovilo je vedno obrnjeno proti nočni strani Zemlje, da so njegovi infrardeči detektorji čim hladnejši. Vseh skrbi pa še vedno ni konec, saj pri Nasi pravijo, da morajo biti zrcala na teleskopu natančno poravnana, infrardeči detektorji pa dovolj ohlajeni, preden se lahko junija začnejo znanstvena opazovanja.
"Smo korak bližje odkrivanju skrivnosti vesolja. In komaj čakam, da poleti vidim Webbove prve nove poglede na vesolje," je dejal Bill Nelson, prvi mož Nase.
Teleskop, ki so ga skupaj razvile vesoljske agencije ZDA, EU in Kanade, bo odkrival najstarejše galaksije v vesolju. Astronomi si obetajo vpogled do 13,8 milijarde svetlobnih let daleč, kar pomeni, da bodo imeli vpogled v vesolje kmalu po nastanku. Znanstveniki pričakujejo, da bodo prve tovrstne posnetke dobili že poleti.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.