Trčenje uspelo: Nasa zadela nenevaren asteroid

Videokamera na Dartu je vse do zadnjega trenutka spremljala, kako je 570-kilogramsko plovilo trčilo v asteroid. Prvi izračuni kažejo, da je Dart udaril le 17 metrov stran od natančnega središča Dimorphosa. "Začenjamo novo dobo človeštva, dobo, v kateri se lahko potencialno zaščitimo pred nečim, kot je nevaren nevaren asteroid. Kakšna neverjetna stvar, nikoli prej še nismo imeli te možnosti," je ob trku povedala direktorica planetarne znanosti pri Nasi Lori Glaze, sistemska inženirka misije Elena Adams se je z njo strinjala in pristavila, da "bomo Zemljani lahko od tega trenutka naprej bolje spali". 

S pomočjo videoprenosa so si lahko astronomi in vesoljski navdušenci podrobneje ogledali kamnito površje asteroida. Sonda, ki je potovala s 22.000 kilometri na uro, je v objektiv ujela tudi diamantno obliko velike skale, Didymosa. Njegova površina je bila nekoliko bolj gladka, na njej so bile večje skale. Kamera na vesoljskem plovilu je bila poleg preučevanja Dimorphosovega in Didymosovega površja zadolžena tudi za točno ciljanje – lahko bi se namreč zgodilo, da bi Dart po nesreči trčil v sosednji Didymos ali drugo nebesno telo. 

Nad sliko vesolja je bila še posebej navdušena Nasina znanstvenica Carolyn Ernst. "Videti je čudovito, srčkano, taka majhna luna," je dejala in nadaljevala, da je asteroid zelo podoben drugim že videnim majhnim asteroidom, ki so prav tako pokriti z manjšimi kamni. 

Čeprav se je prenos vesoljske slike z udarom v asteroid končal, je dogodek z varne 50-kilometrske razdalje opazovalo še eno vesoljsko plovilo. V Nasine baze so že prišli novi posnetki udarca in škode, ki jo je povzročil.

Na vprašanje, ali je bila misija v celoti uspešna, bodo znanstveniki lahko odgovorili šele čez nekaj tednov, ko naj bi se opazile prve spremembe Dimorphosove poti okoli 780-metrskega Dydimosa. Pred trkom mu je pot okoli njega vzela 11 ur in 55 minut, predvidevajo, da se bo zaradi trčenja skrajšala za 10 minut. Čez nekaj časa bi se sedaj 1,2-kilometrska razdalja med asteroidoma še pomanjšala. Morebitne spremembe tirnic bodo iskali s pomočjo teleskopov na Zemlji, s katerimi bodo opravljali večkratne natančne meritve kroženja in premikov obeh asteroidov.

Čez štiri leta bo Evropska vesoljska agencija na območje poslala tri vesoljska plovila, misijo Hera bo nadaljevala z opazovanjem sprememb. 

Dart, posebno plovilo, ki deluje s tehniko t. i. kinetične udarne tehnike, naj bi skalo premaknilo s pomočjo visoke hitrosti, zaradi katere se je ob trčenju sprostilo veliko energije. Ob uspešnosti misije bi tehniko 'kinetičnega udara' lahko uporabili tudi v primeru, da bi nam nekoč v prihodnosti grozil nevaren asteroid.

Kot smo že poročali, 'asteroida dvojčka' nista nevarna za Zemljo, zaradi česar so ju znanstveniki tudi izbrali. Od nas sta oddaljena približno 6,8 milijona kilometrov.

Kako verjetno je, da bi v nas trčil asteroid?

Če bi v Zemljo trčil 160-metrski Dimorphos, bi na njenem površju ustvaril približno kilometer širok in več sto metrov globok jarek. Udarec bi veliko škodo povzročil tudi v širši okolici. A pot asteroida bi predvidoma lahko spremenili, če bi vanj udarili pet, deset ali 15 let prej.

 "Podobno, kot če se nam pokvari ura in začne nekoliko zaostajati. Nekaj dni sprememb v hitrosti vrtenja kazalcev ne boste opazili, čez teden ali dva pa bo sprememba že zelo očitna," je razložila znanstvenica misije Nancy Chabot. 

Kako verjetno je, da bi tak asteroid res zadel Zemljino površje? Po Nasinih izračunih 25-metrski asteroid zadene vsakih 100 let, ob tem pa lahko povzroči 'le' eksplozije na nebu. 140-metrski asteroid na naše površje pade na približno 20.000 let, pri tem povzroči do 2 kilometra velik krater, pri tem pa obstaja možnost večje škode. 

Na približno vsakih 500.000 let na površje pade 1000-metrski kamen, pri tem pa nastane 10 kilometrov velik krater, katerega posledice bi čutili po vsem svetu. Več kot 10.000-metrski asteroid pa na Zemljo pade vsakih 100 do 200 milijonov let, pri tem domnevno nastane 100-kilometrski krater, posledice pa bi bile za življenje na našem planetu usodne. 

V Zemljini okolici so (za zdaj) odkrili približno 5 milijonov 25-metrskih asteroidov, 900 tisočmetrskih in štiri, ki bi po vsej verjetnosti povzročili globalno izumrtje.