Šest mesecev po trku v asteroid: 'Ni, kot smo pričakovali'

Po letih skrbnega načrtovanja je lanskega septembra Nasa izvedla misijo z imenom Dart. V mimoleteči asteroid Dimorfos je namerno zaletela plovilo, nato pa opazovala, če se je ob tem spremenila njegova orbita okoli večjega Didimosa. S to potezo je vesoljska agencija poskušala preveriti, če smo na Zemlji pripravljeni na morebitno nevarno vesoljsko skalo. 

Točna dva tedna po trku 19-metrskega plovila Dart v 160-metrski kamen je Nasa dejala, da je bila misija uspešna. Orbita Dimorfosa se je opazno spremenila – če je asteroid prej za pot okoli večjega 'brata' potreboval 11 ur in 55 minut, mu je kasneje sprehod po krožnici vzel slabe pol ure manj. Znanstveniki so sicer predvidevali, da se bo čas kroženja skrajšal za približno 10 minut, je takrat poročal BBC. 

A nadaljnje analize so pokazale, da se tirnice še naprej spreminjajo, orbitalni čas se je skrajšal za 33 minut, pravijo pri Nasi. Obenem pa z novimi analizami ugotavljajo, da za tako veliko spremembo ni mogel biti kriv le trk s človeškim plovilom.

Astronom Jian-Yang z ameriškega Inštituta za planetarne znanosti je tako začel s preučevanjem materiala, ki ga je ob trku odneslo iz asteroida. Dodal je, da "ni šlo za enkratni dogodek, ampak dolgotrajen proces," saj da je kamenje z asteroida odpadalo še več tednov. Podrobnejših izsledkov še ni predstavil javnosti. 

Prav tako je vedenje asteroida po trku opazoval astronom Andrew Cheng z Univerze John Hopkins. Ta pravi, da je bila za večjo spremembo orbite kriva ravno večja količina odpadlega kamenja, zaradi česar je asteroid dobil večji zagon. Ta naj bi bil celo močnejši kot moč, ki se je sprostila ob trku.

Astronom Ariel Graykowski z ameriškega inštituta SETI pa se je odločil za opazovanje svetlobe, ki se je od asteroida odbijala pred, med in po trku z Dartom. Ta se je dobre tri tedne po trku vrnila na prvotno raven, kar pomeni, da je asteroid v velikosti nogometnega igrišča izgubil od 0,3 do 0,5 odstotka svoje skupne mase.

Nove ugotovitve tako ne pomenijo, da je bila misija neuspešna. Še več – pokazale so, da bi se lahko v primeru, da bi nevaren asteroid opazili dovolj hitro, obranili nesreče. Trenutno so sicer obeti za Zemljo mirni. "Vemo, kje so veliki asteroidi, in vemo, da se noben izmed njih v naslednjih sto letih ne bo približal našemu planetu," miri irski astronom Alan Fitzsimmons.

"Še vedno pa nismo odkrili vseh manjših asteroidov, ki so dovolj veliki za uničenje celih mest," je hkrati opozoril. Misija Dart predstavlja pomembno prelomnico pri zemeljski obrambi pred temi vesoljskimi objekti. 

So pa v preteklosti večji asteroidi in kometi pomembno vplivali na življenje na našem planetu. Najbolj znana tovrstna nesreča se je zgodila pred 66 milijoni let, ko je 10-kilometrska skala trčila na območje današnjega polotoka Jukatan v Mehiki. Trk je povzročil eksplozijo, močno za več milijard atomskih bomb, in uničil tri četrtine vseh rastlinskih in živalskih vrst na planetu, vključno z dinozavri.