Turški morilski skat, ki lahko potopi ladjo

Seveda govorimo o robotih, ki imajo neverjetne podobnosti z živalmi in jim krinka ponuja dodatno plast zaščite. Imenuje se Wattozz (po turško je vatoz – skat) in je le zadnja v vrsti najbolj nevarnih podvodnih nevarnostih za vojaške ladje – podvodnih min. Wattozz je razvilo turško podjetje Albayraklar, ki je razvijalo različne načine, da bi pretentalo sovražnika in iskalo svojo nišo v velikem obrambnem sektorju, kajti podjetje se je do pred kratkim ukvarjalo s turizmom, prehrano in kmetijstvom. Zato je tudi jasen naravni razvoj podjetja v  izdelavo samomorilskih skatov.

Kakor vidimo na posnetku, je koncept Wattozza narejen okrog skupine sodelujočih skatov, napolnjenih z zelo močnim eksplozivom. Zato so tudi izbrali skate, kajti ti velikani v naravi zrastejo do 2 metrov in za potop letalonosilke potrebuješ kar nekaj eksploziva. V Popular Mechanics so se igrali s teorijo umeščanja kamikaza skatov v moderno bojišče in tudi razložili, zakaj je plahutajoča riba boljša od torpeda. Največji razlog? Tišina. Propelerji imajo frekvence, so glasni in precej enostavno jih je zaznati s sonarji, tako da obstajajo različni načini, kako ga lahko prestrežeš.

V napadu je najmočnejše orožje element presenečenja in Wattozz omogoča ravno to. Ker hitrost in smer uravnava z ukrivljanjem oblike in velikimi plavutmi, je praktično neslišen. Ta posebnost in možnost, da se "uležejo" na tla in čakajo nasprotnikovo ladijo, jim ponuja sposobnosti, ki jih mornarice še kako potrebujejo. Wattozz je prevlečen s posebno gumo, ki še dodatno zmanjša njegovo vidnost, in če ga vidite v vodi, je samo nedolžen skat.

Za Popular Mechanics je obrambni analitik H. I. Sutton izjavil, da je bilo "od druge svetovne vojne največ ladij ameriške mornarice poškodovanih ravno zaradi podvodnih min. Vsaka naslednja stopnja razvoja podvodne mine jo je naredila bolj smrtonosno." Tradicionalni torpedi in mine imajo tudi po nekaj 100 kg eksploziva, zato vse kaže, da je teorija in praksa okrog napadov Wattozza narejena v njihovem večjem številu. Veliko skatov, ki neslišno v formaciji lebdijo proti vojaški ladji in jo v množičnem »samomorilskem« napadu tudi potopijo. Dobrodošli v vojskovanju 21. stoletja.

Primer civilnega projekta, ki je razvijal robotsko manto

Droni kot vojaki, ki bodo prevzeli bojišče

Moderne vojske vse bolj uporabljajo drone, da bi lahko pretentali sovražnika in dobili prednost, ki je drugače ne bi imeli. Droni so relativno poceni, hitri in nimajo družine, ki bi žalovala za njimi, če se jim kaj zgodil. Svetovne sile že leta razvijajo različne drone, ki prevzemajo vse bolj pomemben del na bojišču.  Ameriška vojska je določene sisteme že razvijala in tudi razvila, so pa sicer še v testni fazi, saj bo še nekaj časa trajalo, da bodo znanstveniki razvili dovolj razvite digitalne možgane, ki bodo omogočali avtonomno in čim manj sporno udejstvovanje robotov na bojišču. V spodnjem videu si lahko ogledate nekaj simulacij, ki so se pojavile v zadnjem času in kažejo teoretično uporabo dronov na modernem bojišču.

Problematika dronov na bojišču je večplastna, saj današnji droni, kot so GlobalHawk ali Reaper, vedno potrebujejo človeka, da potrdi ukaz za streljanje, sam dron lahko opravi 90 % vsega dela. Razvoj dronov v zadnjih letih pa stremi k avtomatizmu in odločanju računalniških čipov o življenju ali smrti vojaka. Če so še pred leti številni projekti o samomorilskih dronih bili zgolj v hollywoodskih filmih, so danes realnost, in v nekaj letih bomo že videli drone, ki bodo bili sposobni misije in ubijanje opraviti brez človeške roke.