Ubijalska vročina: poleti leta 2024 v Evropi vzela več kot 62.000 življenj

Raziskovalci ocenjujejo, da so med 1. junijem in 30. septembrom 2024 v Evropi zabeležili 62.775 smrtnih žrtev, povezanih z vročino, kar je 23,6-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim poletjem. Poletje 2024 je bilo po podatkih Evropske službe za podnebje Copernicus najtoplejše v Evropi doslej, poroča Euronews.

Študija, ki jo je vodil Barcelonski inštitut za globalno zdravje (ISGlobal), se je osredotočila na 654 regij v 32 državah in med letoma 2022 in 2024 povezala več kot 181.000 smrtnih žrtev z vzroki, povezanimi z vročino.

Študija, objavljena v reviji Nature Medicine, je pokazala, da je Italija država z največjim številom smrtnih žrtev zaradi vročine, kjer je v štirih mesecih  prezgodaj umrlo več kot 19.000 ljudi. Študija opozarja tudi, da se Evropa sooča z milijardnimi gospodarskimi izgubami zaradi poletnih vročinskih valov, suš in poplav. Kot opozarjajo, so podnebne spremembe to poletje potrojile število smrtnih žrtev zaradi evropskih vročinskih valov.  

Domneva se, da so k visokemu številu smrtnih žrtev prispevale tako visoke temperature v državi, ki so v mestih, kot sta Rim in Palermo, dosegle vrtoglavih 40 stopinj Celzija, kot tudi veliko starejše prebivalstvo. Ocenjena stopnja umrljivosti pri ljudeh, starejših od 75 let, je bila za 323 odstotkov višja kot v vseh drugih starostnih skupinah. Število smrtnih žrtev zaradi vročine pri ženskah je bilo prav tako za 46,7 odstotka višje v primerjavi z moškimi.

Španija je leta 2024 zabeležila drugo najvišje skupno število smrtnih žrtev zaradi vročine, in sicer 6743. Sledijo ji Nemčija s 6282, Grčija s 5980 in Romunija s 4943. Na seznamu desetih najbolj prizadetih držav so se znašle tudi Bolgarija (3414), Srbija (2515), Francija (2451), Poljska (1780) in Madžarska (1443). Glede stopnje umrljivosti – ki se nanaša na število smrtnih žrtev glede na število prebivalcev države – je imela Grčija najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi vročine, in sicer 574 smrtnih žrtev na milijon.

Vročina ima torej vpliv tudi na javno zdravje. Peter Van Den Hazel je nizozemski zdravnik, ki se je specializiral za vpliv okolja na zdravje in se že več kot 30 let ukvarja z okoljskimi in zdravstvenimi vprašanji, v zadnjem desetletju pa tudi s podnebnimi spremembami. Z njim smo se pogovarjali o vplivu podnebnih sprememb na zdravje ljudi in planeta. Pojasnil je tudi, kako na zdravje ljudi vplivajo vedno intenzivnejši vročinski valovi. Kot poudarja, je v času vročinskih valov veliko ljudi hospitaliziranih zaradi težav s srcem in pljuči. "To je posledica večje onesnaženosti zraka zaradi vročine, pa tudi zaradi samih visokih temperatur. Zlasti mlajši otroci in starejši ljudje so bolj ranljivi za povišane temperature. Starejši ljudje namreč običajno tudi pijejo manj tekočine kot mlajši. To predstavlja težavo, še posebej, če imajo tudi zdravila, ki jih še dodatno dehidrirajo. Potem imajo dvojno težavo. Zato je med vročinskimi valovi vedno največi delež starejših ljudi, ki umrejo," pojasnjuje.

Vročina lahko namreč močno vpliva na vaš srčno-žilni sistem in uravnavanje temperature našega telesa. Tako se že obstoječe zdravstvene težave še povečajo in poslabšajo. Pri tem pa so še posebej ranljivi otroci in starejši ljudje. V vročinskem valu bo splošna populacija verjetno v redu, če pa uporabljamo zdravila ali če imamo že težave s pljuči, že preidemo v nevarno območje, svari Van den Hazel. Iz oranžne cone namreč preidete v rdečo cono in takšni pacienti lahko zaradi vročine umrejo. Kot so izračunali, je v preteklosti zaradi vročinskih vala v Franciji umrlo približno 70.000 ljudi, ki, če vročinskega vala ne bi bilo, verjetno ne bi umrli. Poleg tega pa opažajo, da je pri delavcih, ki delajo na prostem, v kmetijstvu ali gradbeništvu, v obdobjih vročinskih valov več nesreč, več poškodb, pa tudi več ljudi v teh podjetjih, ki umrejo zaradi vročine, našteva. Nekateri ne pijejo dovolj, zaradi česar lahko med vročinskimi valovi obležijo in umrejo. To je običajno tudi pri zdravi populaciji. Zato je to razlog, da je treba ob športnem dogodku, maratonu ali podobnem, v času vročinskega vala, biti izredno previden.

Veliko ljudi je zato skeptičnih, če lahko res rečemo, da so ljudje umrli zaradi vročinskega vala ali podnebnih sprememb, saj so pred tem spadali v ranljivo skupino. A kot poudarja Van den Hazel, je to nesmiselno razmišljanje, saj je vročinski val fizikalni pojav. V vročinskem valu se zgodi naslednje. Fizikalni dejavniki, kot je temperatura, povzročajo učinke. Temperatura se zviša, krvne žile se razširijo. Takrat mora vaše srce črpati močneje, da zagotovi, da se kri še vedno pretaka. Če pretiravate, vam srce reče, tukaj se ustavim, in posledica je lahko srčni infarkt, krvavitev ali kaj podobnega, in posledica je lahko smrt. Seveda, če greste k zdravniku, v poročilu o smrti običajno zapišejo, da na koncu vedno umrete, ker se vam ustavi srce. Da. Toda zakaj se ustavi? Zaradi različnih kemičnih, bioloških ali fizikalnih razlogov. Pri vročinskih valovih pa je mehanizem fizična sprememba v telesu, ko se vaš regulacijski sistem ne more več spoprijeti z njo, še razloži.