Kako se lahko zaščitimo pred koronavirusom?

Novi koronavirus se med ljudmi prenaša kapljično. To pomeni, da se virus lahko prenaša, če smo z okuženim človekom v tesnejšem stiku oziroma smo od bolnika oddaljeni manj kot 1–1,5 metra. Torej, teoretično se lahko okužimo že z rokovanjem, objemanjem, na sploh dotikanjem. Obstaja tudi možnost, da se z virusom okužimo prek okuženih površin ali predmetov, vendar zanesljivih dokazov za takšen prenos okužbe še ni. Prav tako še ni dokazov, da bi se virus širil po zraku, vendar predvsem v zdravstvenih ustanovah, kjer so v stiku z bolniki, svetujejo posebno previdnost.

Redno in pogosto umivanje rok 

Dobra higiena rok je eden najpreprostejših in za zdaj najučinkovitejših načinov, da preprečimo okužbo z različnimi virusi, tudi novim koronavirusom. Roke je treba umivati z milom in toplo vodo. Strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, da si roke z milom dobro drgnemo približno eno minuto. Nekateri tuji strokovnjaki pa pravijo, da zadostuje že 20 do 30 sekund, če roke temeljito zdrgnemo z milom. Pomembno je, da tudi milo dobro speremo z rok.

Ko si roke temeljito umijemo, jih dobro posušimo s papirnatimi brisačkami ali sušilnikom rok.

Umivanje rok omejuje širjenje različnih mikrobov, tako da se s tem lahko izognemo okužbi tudi z gripo in drugimi obolenji, ki krožijo v tem času.

Kakšna razkužila so učinkovita?

Ko smo zunaj, na avtobusu, v nakupovalnih centrih in nimamo vedno na voljo čiste (tople) vode in mila, s katerimi bi si lahko umili roke, lahko kot zaščito uporabimo razkužila. "Roke, ki so vidno umazane, je pred razkuževanjem treba umiti, saj razkužilo v umazaniji ni učinkovito," poudarjajo na NIJZ.

Še posebej jih je smiselno uporabiti takrat, ko smo se dotikali površin in predmetov, ki bi lahko bili okuženi z virusom. Trenutno sicer ni znano, kako dolgo novi koronavirus lahko preživi na površinah, po nekaterih virih do devet dni. Ostali koronavirusi lahko na površinah preživijo od nekaj ur do nekaj dni, pravijo na NIJZ.

Razkužila lahko učinkovito uničijo virus, vendar je pri tem pomembno, da je vsebnost etanola v razkužilu najmanj 60-odstotna. Pri tem je treba poudariti, da je razkužilo za roke namenjeno samo zunanji uporabi, sredstva za razkuževanje površin pa nikakor niso primerna za razkuževanje kože.

Nas maska ščiti?

Zaščitne maske so po državah, kjer kroži novi koronavirus, praktično razprodane. Tam, kjer jih še prodajajo, pa so cene drastično poskočile. V epicentru izbruha, v kitajskem Vuhanu, so oblasti med prebivalstvo razdelile na milijone mask. Tudi po Evropi vse več ljudi med opravki in gibanjem uporablja zaščitne maske. Pa te dejansko ščitijo pred širjenjem okužbe?

Na trgu sta najpogostejša dva tipa zaščitnih mask: tako imenovane "kirurške" maske in N95 respiratorne maske. Kirurške maske ne nudijo najboljše zaščite, saj lahko najbolj fini delci, kot so virusi, še vedno prehajajo skozi. Prav tako se ponavadi ne prilegajo najbolje obrazu in tako ne nudijo najboljše zaščite. Poleg tega pa se zaradi naše tople sape maske po določenem času navlažijo, kar dodatno zmanjša njihovo učinkovitost. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) njihovo uporabo – ki jih morajo po vsaki uporabi zavreči – skupaj z zaščitnimi očali, rokavicami in zaščitnimi haljami svetuje predvsem zdravstvenemu osebju, ki je v stiku z okuženimi.

Nekaj več zaščite nudijo t. i. N95 respiratorne maske, ki so izdelane tako, da preprečijo prehajanje kar 95 odstotkov majhnih delcev. Vendar pa so učinkovite le, če so pravilno nameščene in niso najbolj primerne za otroke in ljudi z brado ali brki. Te maske prav tako niso primerne za daljše nošenje, saj otežujejo dihanje.

Sicer pa nas nobena od teh mask ne zaščiti popolnoma, saj je še vedno virusu izpostavljena sluznica oči. Poleg tega strokovnjaki svarijo, da se lahko ljudje preveč zanašajo na maske in nato zanemarijo druge preventivne ukrepe, kot so umivanje rok.

Kako se še lahko zaščitimo?

Tako kot pri drugih nalezljivih boleznih, ki povzročajo okužbe dihal, veljajo tudi pri preprečevanju okužbe z virusom SARS-CoV-2 vsakodnevni preventivni ukrepi. Svojo izpostavljenost virusu lahko zmanjšamo tako, da se izogibamo tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo nalezljive bolezni. V času, ko razsajajo virusi, se ne zadržujte v zaprtih prostorih, v katerih se zadržuje veliko število ljudi. Prav tako je treba skrbeti, da zaprte prostore redno zračimo. Ne dotikamo se oči, nosu in ust, še posebej ne takrat, ko si nismo umili rok.

Po spletu krožijo številni "nasveti", kako se lahko zaščitimo pred virusom, med drugim z uživanjem vitaminov in česna, za kar sicer ni dokazov. Kljub temu pa strokovnjaki pravijo, da na splošno velja, da zdrava prehrana lahko pripomore k pravilnemu delovanju našega imunskega sistema, ki je ključen v boju proti virusom. Prav tako bosta naše zdravje krepila zmerno gibanje ter kakovosten spanec.

Kaj storiti, če se pojavijo simptomi?

Če zbolimo za simptomi (kašelj, vročina, težko dihanje), ki bi lahko nakazovali na koronavirus, ostanimo doma in se pred obiskom zdravnika z njim o našem zdravstvenem stanju posvetujmo po telefonu. Obrnete se lahko na osebnega zdravnika ali dežurnega zdravnika v najbližji dežurni ambulanti.

Upoštevati je treba pravila higiene kašljanja in kihanja, s tem bomo namreč preprečili širjenje virusa. Tudi če novi koronavirus prebolimo, namreč ni nujno, da smo nato nanj imuni, saj lahko ob novem stiku z njim znova zbolimo.

Kam po odgovore?

Ker je novi koronavirus praktično pred našim pragom, imajo ljudje upravičeno veliko vprašanj. Nacionalni inštitut za javno zdravje je zato vzpostavil posebno telefonsko številko 031 646 617, na kateri lahko dobite več informacij. Številka je dosegljiva vsak dan od 9. do 17. ure.

Posamezne bolnišnice in zdravstveni domovi so prav tako objavili telefonske številke, na katere lahko pokličete ob sumu na okužbo.

Veliko informacij in navodil za ravnanje glede novega koronavirusa je zbranih tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja.