Znanost in tehnologija

Kako zveni glasba, na katero ‘pleše’ polarni sij?

Ljubljana, 29. 11. 2018 19.22 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Karmelina Husejnović
Komentarji
1

Polarni sij že tisočletja buri domišljijo ljudi. Ta enkraten naravni pojav se zdi kot nekakšen ples svetlobe na nočnem nebu. Tehnološki strokovnjaki in umetniki so s pomočjo umetne inteligence zdaj ta ples prevedli v zvok, simfonijo pa so premierno izvedli na Dunaju. Vas zanima, kako zveni?

Polarni sij ali avrora
Polarni sij ali avrora FOTO: Kjetil Skogli

Predstavljajte si, da ste nekje na severu Skandinavije. Noč je, okoli vas so samo gozdovi, sneg in led, nad vami pa se razprostira veličastno nebo. Na temnem nebu so gosto posejane zvezde in medtem ko jih preštevate, se naenkrat pojavi zelenkasta meglica, ki se začne premikati, krepiti, spreminjati obliko, odtenke, velikost in tempo. Ta čaroben ples svetlobe na nebu vas popolnoma prevzame. Tako je nepredvidljiv, a hkrati tako očarljiv, da se zdi, kot da zeleni snopi svetlobe sledijo nekakšnim – človeškemu ušesu – neslišnim tonom. Le kakšna je glasba, na katero pleše polarni sij?

Prav to vprašanje so si zastavili snovalci projekta “Sound of light” (Zvok svetlobe) in odgovor poiskali s pomočjo umetne inteligence. Polarni sij (avroro) so “pretočili” v simfonijo, ki so jo v sredo zvečer premierno zaigrali na dogodku v Brahmsovi dvorani koncertne hiše Musikverein na Dunaju. Skoraj 10-minutno simfonijo je s pomočjo uveljavljenega skladatelja Marka Sayfritza ustvarila umetna inteligenca, ki jo danes lahko nosimo že v svojem pametnem telefonu.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Kako se je vse skupaj začelo?

V želji, da bi pokazali, kaj vse lahko naredimo s pomočjo umetne inteligence, so se združili strokovnjaki na tehnološkem področju in ekipa umetnikov. Uglasbiti zvok svetlobe ni bila enostavna naloga. Najprej jih je pot vodila na Norveško, kjer so se s pomočjo fotografa in lovca na polarni sij Kjetila Skoglija odpravili iskat čarobni pojav, ki so ga ujeli kar v objektiv kamere na pametnem telefonu.

Fotograf in 'lovec' na polarni sij v mestu Tromsø na Norveškem je igral ključno vlogo kot vodič pri iskanju izmuzljivega polarnega sija.
Fotograf in 'lovec' na polarni sij v mestu Tromsø na Norveškem je igral ključno vlogo kot vodič pri iskanju izmuzljivega polarnega sija. FOTO: Kjetil Skogli

Nato so s pomočjo posebnega sistema umetne inteligence te posnetke pretvorili v glasbene elemente. “Razvili smo sistem umetne inteligence, ki je lahko razumel in kategoriziral različne tipe avrore. Ko pogledamo v nebo, vidimo avroro, zelo težko pa določimo, za kakšno vrsto gre, saj verjetno takšna kategorizacija niti ne obstaja. Torej, najprej smo umetno inteligenco uporabili za prepoznavanje okoli deset različnih arhetipov avrore. Ti različni tipi avrore so nato dobili glasbene motive, ki jih je sestavil skladatelj,” je pojasnil Peter Gauden iz Huaweija. 

Skladatelj je torej za posamezno velikost, obliko in intenzivnost avrore ustvaril določen glasbeni izraz, za katerega je menil, da ustreza njegovi vizualni podobi. To je bil prvi korak. “Nato smo te posnetke in glasbo naložili v umetno inteligenco in programu ukazali, naj obdela celotni video material in predlaga, katero glasbo naj uporabimo v končni skladbi,” so pojasnili. Ko je bila ustvarjena osnovna kompozicija, je drugi nivo umetne inteligence analiziral še tempo posnetkov in poudarke, ki so jih nato prav tako pretvorili v glasbene poudarke. V celoten proces skladanja pa je bil ves čas vpet Sayfritz.

"Z vpeljavo umetne inteligence v mojo glasbo se je odprl popolnoma nov razpon kreativnih možnosti. Zdaj lahko uvozim posnetke polarnega sija v sistem umetne inteligence, ki analizira parametre, kot so barva, velikost, oblika in hitrost. Na podlagi tega, kar vidi, pa nato generira različne variacije mojih glasbenih stavkov. Ko torej umetna inteligenca prepozna posebej dramatičen svetlobni učinek, lahko prilagodi zvok, da ta odraža intenziteto v sami kompoziciji. Nato pa lahko te elemente vključi v samo simfonijo," je razložil skladatelj Sayfritz.

Večkrat nagrajeni skladatelj Mark Sayfritz. Njegova vloga pri projektu Sound of Light je vključevala zajemanje elementov zvoka, ki jih je ustvaril poseben sistem umetne inteligence, in njihovo umeščanje v simfonijo.
Večkrat nagrajeni skladatelj Mark Sayfritz. Njegova vloga pri projektu Sound of Light je vključevala zajemanje elementov zvoka, ki jih je ustvaril poseben sistem umetne inteligence, in njihovo umeščanje v simfonijo. FOTO: Huawei Slovenija

Ves proces – od snemanja do analiziranja podatkov in ustvarjanja kompozicije – je potekal na pametnem telefonu, s tem pa so pokazali, kaj vse danes omogoča tehnologija, ki jo imamo praktično na dosegu roke. Sam projekt so od ideje do končne premiere na Dunaju zaključili v treh mesecih. “Celoten proces je potekal v jeziku za strojno učenje, ki je ustvarjen za velike, zmogljive računalnike, ki pa je zdaj nameščen tudi na pametnem telefonu,” je pojasnil Gauden. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Se lahko umetna inteligenca umetniško izraža?

Kot poudarjajo, namen tega projekta ni nadomestiti skladatelja z računalnikom in umetno inteligenco naučiti umetniškega izražanja, česar je bil doslej sposoben le človek. Umetna inteligenca, pravijo, še vedno dela napake, ne zna ločiti, ali je nekaj prijetno za uho ali ne. Še vedno je potreben človek, ki mora to umetno inteligenco usmerjati. “Obstaja veliko zgrešenih prepričanj glede umetne inteligence. Videli smo nekaj primerov marketinških potegavščin – denimo, da humanoidni robot daje intervjuje. To ni realnost, to v resnici ne obstaja. To je še vedno umetna inteligenca. Kar bi radi pokazali s takšnimi projekti, je, da nas ni treba skrbeti. To je le orodje, ki lahko ljudem pomaga doseči cilje, ne bo pa nadomestilo ljudi,” je pojasnil Maciej Zasada iz UNIT9, ki je bil del tehnološke ekipe. 

Peter Gauden in Maciej Zasada sta pojasnila, kako je potekal proces.
Peter Gauden in Maciej Zasada sta pojasnila, kako je potekal proces. FOTO: Huawei Slovenija

Tudi Gauden je poudaril, da je pomen umetne inteligence v tem, da nam pomaga z inovacijami, da ljudem nekaj olajša, prinaša nekaj novega. “V tem primeru je ta novost ljudem, upamo, prinesla radost, ko poslušajo to skladbo. Ne gre za dolgoročni načrt, s katerim bi skušali ustvariti več različnih skladb. Tukaj smo skušali narediti nekaj, kar bi povezalo umetno inteligenco z umetnostjo in naravnim pojavom, ki ga pogosto vidimo, morda ne v živo v naravi, pač pa na posnetkih, še vedno pa je precej skrivnosten. Da poskusimo prenesti nekaj tako magičnega in navdihujočega, kot je to, v nek drugi umetniški izraz – glasbo, je bil preveč zanimiv izziv za nas, da se ga ne bi lotili,” je zaključil Gauden.

Sistem umetne inteligence je potreboval nekaj minut, da je obdelal oziroma pregledal ves video material in pridobil potrebne podatke, kar pa so naredili na enem samem pametnem telefonu. Takšna napredna zmogljivost mobilnih naprav pa odpira nova vrata v tehnološkem smislu. “Pričakujemo eksplozijo aplikacij, ki bodo temeljile na umetni inteligenci,” pravi Gauden.

Umetna inteligenca postaja namreč vse bolj pogost del našega vsakdanjega življenja. "Ne potrebuje velikih računalnikov. Ker imate napravo ob sebi na dnevni ravni, vas lahko umetna inteligenca bolje razume. Naprava lahko postane bolj osebno prilagojena vam. Dejansko lahko postane vaš digitalni asistent. Nekaj, kar lahko naredi stvari v ozadju, ki jih vi morda pozabite narediti. Umetna inteligenca bo za to poskrbela namesto vas, saj razume, kaj bi radi dosegli. Bistvo oziroma ena od lastnosti umetne inteligence je njena sposobnost predvidevanja. Zdaj skušamo tej sposobnosti predvidevanja dovoliti, da naredi te korake, ki bi jih lahko pozabili, namesto nas. Da nam bo res v pomoč," še zaključi Gauden. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.