Tudi s slovenskim znanjem po 54 letih proti Luni s človeško posadko

Uspešna izstrelitev je bila vrhunec zahtevnega postopka, ki se je na izstrelišču na Floridi začel že v začetku tedna, osrednji del procedure pa je potekal od srede zjutraj po lokalnem času.

V okolici izstrelišča in Kennedyjevega vesoljskega centra je po pisanju lokalnih medijev izstrelitev pospremilo okoli 400.000 ljudi.

Ne le na tleh, prizori izstrelitve so bili spektakularni tudi v zraku. Zgodovinski trenutek je nekaj srečnežev opazovalo in posnelo tudi kar skozi okno potniškega letala, ki je v času izstrelitve letelo nad Florido.

Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili.

Zdaj so ob ugodnih vremenskih razmerah in brez pretiranih zapletov vendarle prvič po letu 1972 in takratni misiji Apollo 17 poslali človeško posadko proti Luni.

Gre tudi za prvi polet Nasine rakete SLS, ki je v vesolje v kapsuli Orion ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti.

Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Sama pot do Lune naj bi trajala nekaj dni.

Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdržujejo življenju primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja Orion kot celota deluje po načrtih. Če bo misija uspešna, bo šla ekipa astronavtov dlje v vesolje kot kateri koli človek doslej.

Misija Artemis je sicer mednarodno partnerstvo. Pomembno vlogo tako pri njej igra tudi Evropska vesoljska agencija, saj je pod njenim okriljem in v evropski vesoljski industriji - glavni izvajalec je bil Airbus - nastal podporni modul, ki bo astronavtom v Orionu zagotavljal vitalne sisteme - proizvodnjo električne energije s štirimi paneli sončnih celic pa tudi rezervoarje kisika in pogonskih sredstev.

K današnji izstrelitvi je svoj prispevek dodalo tudi slovensko znanje. Pri tem najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta je namreč pomembno vlogo odigrala oprema trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, nameščena na raketo, na izstrelitveno ploščad in prenosno izstrelišče ter v nadzornem centru.

Dewesoftova oprema je zajela in prikazala različne telemetrijske podatke in inženirji so lahko v realnem času analizirali parametre z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete. V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme Sirius R8R, Nasi jih je trboveljsko podjetje dostavilo 32. Dewesoft sicer z Naso sodeluje že od leta 2003.

Ameriška vesoljska agencija je sicer pred današnjo izstrelitvijo leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno.

Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars.

Ambiciozni program Artemis se že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je današnjo izstrelitev pospremil z besedami, da ZDA v vseh pogledih "zmagujejo v vesolju, na Zemlji in povsod vmes", ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome o izvedljivosti tega.

Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata.

Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.