Uspešno ozdravili rakavega bolnika z virusom HIV

Že tretjič so rakavega bolnika z virusom HIV uspešno ozdravili obeh bolezni s pomočjo presaditve matičnih celic. O tem so poročali zdravniki iz Univerzitetne bolnišnice Düsseldorf v reviji "Nature Medicine". Potem ko je bila taka terapija že uspešno uporabljena pri "berlinskem pacientu" in "londonskem pacientu", raziskovalna skupina upa, da bo našla možnosti zdravljenja za ljudi z virusom HIV, a brez raka, pri čemer se zanaša na pristope genske terapije, poroča nemški Welt. Vendar pa strokovnjaki pravijo, da raziskovalce od končnega cilja še vedno loči veliko ovir. 

Leta 2011, tri leta po diagnozi HIV-a, so "düsseldorfskemu bolniku" diagnosticirali še akutno mieloično levkemijo – obliko krvnega raka. Leta 2013 so nato izvedli presaditev matičnih celic. "Že od samega začetka je bil cilj presaditve obvladati levkemijo in virus HIV," je za medij pojasnil Guido Kobbe iz Univerzitetne bolnišnice v Düsseldorfu.

Matične celice – tako kot tiste iz dveh primerljivih primerov iz Berlina in Londona – so imele specifično gensko mutacijo, imenovano CCR5-Delta32. Gre za mutacijo, ki se pojavi predvsem pri ljudeh iz severne in srednje Evrope, a je na splošno zelo redka, pomeni pa, da na imunskih celicah ni pritrdilnega mesta za HIV. Brez takšne priklopne točke virus ne more najti vstopne točke in ne more okužiti celic, zaradi česar so nosilci mutacije skoraj odporni na patogen.

Presaditev je pri danes 53-letnem pacientu povzročila remisijo simptomov virusa HIV, zdravniki so se zato leta 2018 odločili prekiniti protivirusno zdravljenje virusa HIV. Bolnika so nato več let spremljali in potrdili uspeh – danes namreč govorijo o njegovem popolnem okrevanju. 

Dosežek je seveda impresiven, žal pa je takšna terapija trenutno možna le pri redkih bolnikih, opozarjajo strokovnjaki. Po eni strani zato, ker je primernih darovalcev z mutacijo tako malo, po drugi pa, ker se presaditev matičnih celic zaradi številnih tveganj lahko uporablja le v okviru zdravljenja življenjsko nevarnih bolezni, kot je rak.

Raziskovalna skupina pa torej upa, da bo študija pokazala načine za zdravljenje virusa HIV s presajanjem gensko spremenjenih izvornih celic okuženim ljudem brez raka. A po besedah Jürgna Rockstroha iz Univerzitetne bolnišnice Bonn je pot do tja še dolga: "Težava je, da morajo vse celice pozneje pokazati mutacijo gena CCR5."  Vendar pa ni nujno, da se doseže vse celice, tako da vedno ostane rezervoar celic, ki niso bile spremenjene z gensko terapijo. Vseeno več raziskovalcev meni, da bi v prihodnosti lahko razvili delujočo metodo zdravljenja s pomočjo matičnih celic. 

Je pa treba biti previden. Kot je dodaja Toni Cathomen iz Univerzitetne bolnišnice Freiburg, imajo ljudje, okuženi s HIV, trenutno zelo dobro prilagojeno terapijo, ki jim omogoča podobno življenjsko dobo, kot je značilna za splošno populacijo, zato po njegovem mnenju tveganje, ki je trenutno povezano s presaditvijo matičnih celic, za paciente, ki trpijo "samo" zaradi virusa HIV, ni opravičljivo. 

Spet drugi menijo, da je pomembno raziskovati naprej, kajti v nasprotju s konvencionalno terapijo za obvladovanje virusa HIV, ki jo je treba jemati vse življenje in prav tako ni brez stranskih učinkov, genetski pristop obljublja ozdravitev – torej popolno remisijo in s tem prekinitev zdravljenja.