"Pipistrel se od vsega začetka zaveda, da je letalstvo eden od velikih onesnaževalcev ozračja. Zato je pred 20 leti začel z razvojem električnih letal, serijsko pa jih je začel izdelovati leta 2007," je za STA povedal direktor Pipistrela Ivo Boscarol in dodal: "Dejstvo, da nam je kot prvim na svetu junija uspelo certificirati električno letalo, potrjuje, da smo vodilni v razvoju električnih pogonov in dejanski pionir uporabnega brezogljičnega letalstva tudi v komercialne namene ter za prevoz potnikov."
V Pipistrelu se zavedajo, da ima trenutno električno letalo zaradi energijske gostote baterij omejen doseg in uporabnost. Zato se kot idealna rešitev za to težavo kaže hibridni pogon, sestavljen iz električnega motorja ter vodikovih gorivnih celic. "V tej kombinaciji električna energija ne prihaja več iz težkih baterij, ki jih letalo vozi s seboj, ampak se proizvaja med letom v gorivnih celicah iz kisika, ki ga črpa iz ozračja, ter lahkega vodika, ki ga letalo pelje s seboj," je pojasnil.
Vodik je izjemno poceni energent, lahko se ga pridobiva povsod, je lahek, najpomembnejše pa je, da je edini stranski produkt te reakcije popolnoma čista vodna para. To pomeni, da je takšno letalo povsem brez škodljivih emisij.
V Pipistrelu so pred leti začeli sodelovati s še tremi partnerji pri razvoju letala na vodikove gorivne celice, ki je nato kot prvo štirisedežno letalo na vodikov pogon poletelo na stuttgartskem letališču 29. septembra 2016. Isto letalo uporabljajo za nadaljnje raziskave, razvoj ter izboljšave v okviru projekta MAHEPA. V njem pod vodstvom Pipistrelovega podjetja Vertical Solutions sodelujejo še partnerji iz Nemčije H2FLY GmbH Compact Dynamics, DLR – German Aerospace Center in Univerza v Ulmu, Tehniška univerza v Delftu iz Nizozemske, Politehnična univerza v Milanu ter Univerza v Mariboru.
Poleti, ki so se dogajali v zadnjih tednih na mariborskem letališču, so dokazali, da je tudi v teh izjemno zahtevnih časih z mednarodnim sodelovanjem in kljub vsem omejitvam in izzivom, ki jih prinaša covid-19, mogoče doseči razvojne dosežke svetovnega merila. Zanje ima velike zasluge tudi slovenska Agencija za civilno letalstvo.
Dosežek konzorcija MAHEPA in vseh vključenih partnerjev po navedbah partnerjev pomeni velik mejnik v smeri razvoja velikih brezemisijskih potniških letal za dolge razdalje in s tem prispevek k čistemu ozračju.
"Za Pipistrel to pomeni nabiranje znanja in izkušenj, potrebnih za naš naslednji projekt, ki ga razvijamo, to je 19-sedežno potniško letalo na pogon z vodikovimi gorivnimi celicami, ki bo sposobno skoraj neslišno preleteti razdajo do 1000 kilometrov v dveh urah brez kakršnih koli emisij. Prepričani smo, da bo prototip poletel še pred koncem desetletja," je še navedel.
Ob tem se zavedajo, da včasih prevoz na velika letališča in tamkajšnji postopki kontrole trajajo več časa kot pa polet sam. Z razvojem letal, ki potrebujejo izjemno kratko vzletno stezo, želijo približali letališča potnikom. "S tem bomo omogočili uporabo že obstoječih, majhnih in potnikom bližjih letališč tudi za meddržavna potovanja in transferje neposredno na terminale mednarodnih letališč," je zaključil Boscarol.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.