Preden prepoved o uporabi TikToka na vladnih napravah prične veljati, mora predlog zakona najprej potrditi še predstavniški dom, nato pa bo poslan v končno odobritev ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu.
Za prepoved so se ameriški zakonodajalci odločili zaradi ohranjanja nacionalne varnosti. Zakonodajalce namreč skrbi, da bi državne informacije lahko prestregle kitajske oblasti.
"TikTok predstavlja veliko varnostno tveganje za ZDA, zato ta platforma na vladnih napravah nima svojega prostora," je dejal republikanski senator Josh Hawley, poroča The Guardian. Na "nevarnost" TikToka je opozoril tudi direktor FBI Chris Wray. Povedal je, da operacije TikToka v ZDA vzbujajo pomisleke glede nacionalne varnosti.
Senat je odlok sprejel po tem, ko je podobne prepovedi že uvedlo več posameznih zveznih držav. Med njimi so Teksas, Severna Dakota, Južna Dakota, Iowa, Alabama, Utah, Teksas in Maryland. Tako sta že predhodno guverner Severne Dakote Doug Burgum in guvernerka Iowe Kim Reynolds agencijam izvršne veje oblasti izdala direktivi, ki vladnim uslužbencem prepovedujeta prenos aplikacije na katerokoli opremo, ki je v vladni lasti.
V TikToku so se na novo ameriško politiko odzvali z neodobravanjem.
"Razočarani smo, da se je toliko držav odločilo za sprejem teh ukrepov, ki temeljijo na neutemeljenih neresnicah o TikToku. Prav tako te politike prepovedi ne bodo prispevale k napredku nacionalne varnosti Združenih držav," so sporočili iz podjetja.
Bo TikTok prepovedan za vse Američane?
Nekateri ameriški senatorji želijo uvesti tudi splošno prepoved TikToka. Ta predlog prihaja na pobudo senatorja Marca Rubia, ki je bil sicer tudi eden izmed glasnejših pobudnikov zakona o prepovedi TikToka na vladnih napravah.
Rubio je v torek napovedal dvostrankarski predlog zakona, ki sta ga podprli tako republikanska kot demokratska stran. V predstavniškem domu je predlog podprl republikanski kongresnik Mike Gallagher in demokrat Raja Krishnamoorthi.
Predlagana zakonodaja bi v ZDA "blokirala in prepovedala vse transakcije" tistih družbenih medijev, ki imajo mesečno najmanj en milijon aktivnih uporabnikov in, ki imajo sedež v državah, ki veljajo za ameriške nasprotnike, pa tudi za tiste države, ki so pod "znatnim vplivom teh držav", poroča CNN. Sem spadajo Kitajska, Rusija, Iran, Severna Koreja, Kuba in Venezuela.
Podobno prepoved je sicer že leta 2020 želel uvesti nekdanji predsednik Donald Trump, a je takrat naletel na neodobravanje javnosti.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.