V Bajkalskem jezeru namestili orjaški podvodni teleskop

Nevtrine je izjemno težko odkriti, voda pa to nalogo olajša. Teleskop so Rusi v sodelovanju z Nemčijo, Češko, Poljsko in Slovaško namestili na globini od 750 do 1300 metrov približno štiri kilometre od obale tega največjega in najglobljega sladkovodnega jezera.

Bajkal-GVD (Gigaton Volume Detector) so začeli graditi leta 2015, sestavljen pa je iz kroglastih modulov iz stekla in nerjavečega jekla z dolgimi strunami optičnih detektorjev. V zaledenelo jezero so jih v soboto spustili skozi odprtino, ki so jo naredili v ledu.

"Nevtrinski teleskop, ki meri 0,5 kubičnega kilometra, je nameščen točno pod našimi nogami," je ob tem dejal predstavnik Inštituta za jedrske raziskave Dimitrij Naumov.

Kot je dodal, ga bodo v prihodnosti še nadgradili, da bo meril en kubični kilometer. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass je Bajkal-GVD največji nevtrinski teleskop na severni polobli, po besedah Naumova pa predstavlja konkurenco ameriškemu teleskopu Ice Cube, ki je nameščen pod antarktičnim ledom na južni polobli.

V spodnji animaciji pa si lahko ogledate, kako je sestavljen teleskop:

"Bajkalsko jezero je edino, v katerem je zaradi globine sploh mogoče namestiti nevtrinski teleskop. Pomembni sta tudi sladka voda in zadostna bistrost ter dejstvo, da je jezero dva meseca ali dva in pol prekrito z ledom," pa je pojasnil Bair Šojbonov z Inštituta za jedrske raziskave.

Ruski minister za znanost Valerij Falkov je ob tem izrazil pričakovanje, da bodo dognanja, do katerih bodo prišli s pomočjo teleskopa, človeštvu pomagala bolje razumeti vesolje in nastanek galaksij. Projekt je vreden 2,5 milijarde rubljev (28,5 milijona evrov).

Kaj so nevtrini?

Nevtrini so zelo majhni delci, za katere je naše telo povsem prosojno. Vsako sekundo naj bi naše telo preletelo nekaj trilijonov zelo majhnih delcev. Čeprav so zelo številni, pa jih je izjemno težko zaznati. "Od prve hipoteze o obstoju nevtrinov je sicer minilo že več kot sedem desetletij, a nevtrinska fizika je doživela vrhunec šele pred nekaj leti, ko je znanstvenikom uspelo pokazati, da nevtrini niso nespremenljivi brezmasni delci, ki zamrznjeni v času s svetlobno hitrostjo drvijo po vesolju, ampak imajo zelo majhno maso, kar pomeni, da se lahko tudi spreminjajo," je na spletni strani Kvarkadabra zapisal fizik Sašo Dolenc.

Ob imploziji zvezde se večina energije izseva v obliki nevtrinov, ki nastanejo ob zlitju protonov in elektronov v zvezdnem jedru v nevtrone. Ob tem nastane neznanski izbruh nevtrinov. Prvi dokazi za to so postali dosegljivi leta 1987, ko so zaznali nevtrine, ki so nastali ob izbruhu Supernove 1987a.

Septembra 2011 so raziskovalci eksperimenta OPERA poročali, da so zaznali nevtrine, ki so hitrejši od svetlobe. Od takrat potekajo intenzivna preverjanja tega rezultata, katerega posledice bi lahko bile daljnosežne, saj se ne skladajo s teorijo relativnosti.

Pred leti se je zdelo, da bi masa nevtrinov lahko razložila maso temne snovi v Vesolju. Najnovejše raziskave pa kažejo, da je skupna masa nevtrinov v Vesolju premajhna, da bi lahko znatno prispevala k njej.