"Ognjeno kroglo so posnele kamere Hrvaške meteorske zveze iz Buzeta, Huma, Pulja, Roča in Tićana, pa tudi kamere globalne meteorske mreže iz Italije (Fara d'Iscono) in Slovenije (Šalovci) ter celo iz Prage, z razdalje 530 kilometrov. V času največjega sijaja je bila ognjena krogla nad Reko in je sijala kot polna luna," so zapisali na spletni strani Hrvaške astronomske zveze (HAZ).
Ognjena krogla je svoj polet začela 14. avgusta nekaj po 4. uri na višini 92,7 kilometra. V Zemljino atmosfero je prihitela s hitrostjo približno 13 kilometrov na sekundo. V zgolj osmih sekundah je polet končala na višini 23,2 kilometra. Po izračunih HAZ je približno 150 gramov meteorita padlo na neprehodno in nevarno gorsko območje jugovzhodno od Reke, zato ostankov meteorita predstavniki HAZ ne bodo iskali, so pojasnili.
"Ne moremo oceniti, koliko bi bilo to vredno na trgu, ker ne vemo, iz katerega materiala je. Da bi to izvedeli, bi ga morali najti," navaja izjavo generalnega sekretarja HAS Doriana Božičevića hrvaški portal 24sata. Najcenejši meteorji so običajno vredni nekaj centov na gram, najdragocenejši pa so kosi z Marsa, ki so najredkejši, še piše portal.
Ognjena krogla ni bila del roja Perzeidov
Meteorit je sicer padel dan po noči, ko je bilo na nebu največ Perzeidov. Na zahodni obali severnoameriške celine so opazovali roj, ki je daleč presegel običajni vrhunec 60 meteorjev na uro. Na nebu je bilo namreč kar več kot 150 meteorjev na uro. A na HAS so pojasnili, da je bil meteorit, ki je padel nad Reko, osamljen meteor, ne pa del roja Perzeidov.
Perzeidi so sicer meteorji, ki se pojavljajo od 17. julija do 24. avgusta. Pri nas je bil vrhunec v nočeh na 11., 12. in 13. avgust, o čemer smo poročali. Ker se običajno premikajo s hitrostjo okoli 60 kilometrov na sekundo, precej hitro izginejo. Čeprav je za meteorski roj Perzeidov značilno, da so utrinki zelo svetli, jih je iz večjih mest, kjer je velika svetlobna onesnaženost, težko videti.
Natančnejših podatkov o lokaciji padca meteorita nad Reko na HAZ niso razkrili, verjetno tudi zato, da ne bi povzročili 'meteorske mrzlice', poroča STA. So pa spomnili, da gre za drugi letos zabeleženi padec meteorita na Hrvaškem, potem ko je na območju Šibenika konec februarja padel meteorit v velikosti žogice za golf.
Nebo nad Slovenijo pa je aprila lani razsvetlil meteoroid. "Gre za tako imenovani superbolid – izjemno svetel meteor," nam je takrat pojasnil geolog in raziskovalec iz CO Nanocentra in z Instituta Jožef Stefan, Bojan Ambrožič. Izredno redek pojav je bilo mogoče videti v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji in Švici.
Na nebu ga je bilo mogoče uzreti le za hip. "Meteoroidi so izjemno hitri. Četudi ste ga opazili v Sloveniji, to ne pomeni nujno, da je letel skozi atmosfero pri nas," je razložil geolog. "Po doslej zbranih podatkih je meteoroid vso pot skozi atmosfero opravil v severni Avstriji. Na tem območju je tudi največja verjetnost padcev meteoritov." In ker je bil pojav tako zelo daleč, ga potresne opazovalnice v Sloveniji niso niti zaznale.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.