Konec 40. let prejšnjega stoletja je potekal velikanski eksperiment, v katerem so znanstveniki preučevali pse v upanju, da bi ustvarili 'superpsa'. Poskus je potekal v ogromnem raziskovalnem centru na kmetiji v ameriški zvezni državi Maine. Trajal je kar 13 let, v tem času pa so tam raziskali več kot 500 mladičev, med njimi koker španjele, beagle, šetlandske ovčarje ...
Od rojstva so razvoj vsakega mladiča izredno podrobno beležili. Znanstveniki so spremljali vse – od njegovega prvega odziva na nenaden dražljaj, prvi poskus uživanja trde hrane, prvi boj s sorojencem in celo prvo mahanje z repom. Ko so bili stari pet tednov, so mladiče začeli izpostavljati vrsti preizkusov, s katerimi so ocenjevali vse od inteligence in dominantnosti do čustvenih odzivov in sposobnosti za šolanje, piše BBC.
Vprašanje: ali je mogoče vzrediti izjemno inteligentnega superpsa?
Raziskovalci so želeli poiskati odgovore na številna vprašanja, med njimi tudi, ali so nekatere pasme psov pametnejše od drugih in ali bi bilo mogoče vzrediti izjemno inteligentnega superpsa? Ugotovitve tega masovnega eksperimenta so za vedno spremenile razumevanje psov, od njihove genetike do najboljših načinov socializacije mladičev, zadale pa so še zadnji udarec evgeniki.
Ta zamisel, da je mogoče s selektivnim razmnoževanjem doseči genetsko 'superiornost' ljudi, je bila v tistem času že močno diskreditirana. Zaradi vloge pri nacističnih grozodejstvih med holokavstom je veljala za neprimerno in neetično področje znanstvenega raziskovanja. Kljub temu je evgenika nekatere ugledne akademike še vedno navduševala. Še naprej so verjeli, da je genetika glavni dejavnik človekovega vedenja in da bi bilo mogoče s skrbno izbiro partnerjev za razmnoževanje ustvariti 'boljše' ljudi.
Druga svetovna vojna se je ravno končala, v ZDA pa se je začela zlata doba znanosti. Znanstveniki so lahko razmišljali velikopotezno. V evgeniko je še vedno močno verjel Alan Gregg, direktor oddelka za medicinske znanosti Rockefellerjeve fundacije, ki je odločal o razdeljevanju zasebnih sredstev organizacije. Gregg je verjel, da so za deviantna vedenja krivi 'slabi geni'. Takrat so večino genetskih raziskav izvajali na podganah, Gregg pa je dobil drugačno zamisel, da bi poskusili vzrediti izjemno inteligentnega psa in tako podprli njegovo prepričanje, da je inteligenca predvsem dedna. Gregg je bil za takšnega 'superpsa' pripravljen zagotoviti visoka denarna sredstva. In tako se je začelo iskanje superpsa.
Genetike je že dolgo zanimalo, kako je mogoče, da se različne pasme po videzu tako zelo razlikujejo, kako je mogoče, da nemška doga in pomeranec pripadata isti vrsti? To je zanimalo tudi Johna Fullerja in genetika Johna Paula Scotta, ki sta prevzela vodenje projekta Šole za pse.
Toda ugotovitve raziskave so se kmalu začele oddaljevati od pričakovanj financerjev. Rockefellerjeva fundacija je upala, da bodo določene pasme pokazale večje kognitivne sposobnosti. Zato so na psih izvajali inteligenčne teste, med drugim so morali v labirintih poiskati hrano, pri preizkusih učenja pa so se večkrat soočili z isto nalogo, da bi raziskovalci preverili, ali se njihova uspešnost izboljšuje. A izkazalo se je, da čeprav so se nekatere pasme na posameznih testih odrezale bolje, nobena ni bila najboljša pri vseh nalogah. Raziskovalci so nazadnje sklenili, da za nobeno pasmo ni mogoče trditi, da je na splošno bolj inteligentna od druge. Scott in Fuller sta ugotovitve nazadnje predstavila kot zavrnitev evgeničnega koncepta 'superpsa', ustvarjenega s selektivnim razmnoževanjem.
Temna plat projekta
Bolj kot z ustvarjanjem in iskanjem superpsa sta se začela ukvarjati z vprašanjem, kako zgodnje življenjske izkušnje mladiča vplivajo na psa, v katerega odraste. Zanimalo ju je, kaj bi se zgodilo, če bi mladiče vzgajali v popolni osamitvi? Kako bi to vplivalo na njihov razvoj? V poskusu, ki ga po današnjih etičnih standardih raziskovalci zagotovo ne bi mogli izvesti, so mladiče povsem osamili. Obdajale so jih približno 2,4 metra visoke ograje, hrano in vodo pa so jim dostavljali tako, da nikoli niso videli ne človeka ne drugega psa.
S spreminjanjem dolžine obdobja osamitve so Scott, Fuller in njuni sodelavci ugotovili, da obstaja nekakšno kritično obdobje med četrtim in 12. tednom starosti. Če je sicer osamljen mladič v tem obdobju prišel v stik s človekom ali drugim psom, ga je bilo mogoče normalno socializirati. Če pa v tem času ni imel priložnosti za vzpostavljanje vezi, so bile posledice hude. Brez kakršnegakoli stika z ljudmi so postali podobni divjim živalim, sta sklenila znanstvenika.
Okoli leta 1958 se je Šola za pse končala. Rockefellerjeva fundacija namreč ni želela podaljšati financiranja, ko je postalo jasno, da se iz tega velikega eksperimenta naposled ne bo 'skotil' superpes.
Evgenika je bila v začetku 20. stoletja priljubljena, a psevdoznanstvena teorija, ki je zagovarjala izboljšanje človeške vrste s selektivnim razmnoževanjem. Zagovorniki so verjeli, da je mogoče z nadzorovanim parjenjem posameznikov z 'zaželenimi' lastnostmi ter preprečevanjem razmnoževanja tistih z 'nezaželenimi' lastnostmi – kot so bolezni, revščina ali domnevno nizka inteligenca – ustvariti genetsko superiorno družbo. Ta ideologija je bila kasneje zlorabljena za opravičevanje rasizma, prisilne sterilizacije in grozodejstev nacističnega režima, kar je vodilo do njenega popolnega znanstvenega in moralnega diskreditiranja po drugi svetovni vojni.
Rockefellerjeva fundacija je ena najstarejših in najvplivnejših zasebnih filantropskih organizacij na svetu, ki jo je leta 1913 ustanovil naftni mogotec John D. Rockefeller. Skozi 20. stoletje je fundacija igrala ključno vlogo pri financiranju znanstvenih raziskav, javnega zdravstva in izobraževanja. Njihove naložbe so bile pogosto usmerjene v projekte, ki so obljubljali velike preboje v medicini, biologiji in genetiki, pri čemer so pogosto podpirali raziskovalce, ki so verjeli v deterministične poglede na človeško naravo, kot je bil v tistem času priljubljen koncept dedne inteligence.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.