Znanost in tehnologija

V Mariboru s simbolnim pritiskom na gumb zagnali superračunalnik Maister

Maribor, 27. 11. 2019 17.19 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

S simbolnim pritiskom na gumb so v Mariboru zagnali superračunalnik - gre za enega od osmih superračunalniških centrov v Evropi, ki bodo gostili superračunalniško infrastrukturo EuroHPC. Njegova zmogljivost obdelave podatkov je podobna skupno 5000 osebnim računalnikom, na njegovi osnovi pa bodo do konca prihodnjega leta zgradili superračunalniški sistem, ki bo med 40 najzmogljivejšimi na svetu.

Prototipni superračunalnik, ki nosi delovno ime Maister in stoji na dvorišču tehniških fakultet v središču Maribora, je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev, ki bodo podlaga za gradnjo primarnega superračunalniškega sistema na Institutu informacijskih znanosti (IZUM).

Računska zmogljivost Maistra je do 244 TeraFLOPS, kar je po besedah prorektorja univerze Miralema Hadžiselimovića podobno, kot če bi imeli 31.688 planetov Zemlja s 7,7 milijarde ljudmi, ki bi hkrati računali. "Primarni računalnik pa bo imel še 50-krat večjo zmogljivost," je ponazoril.

Superračunalnik nastaja v okviru projekta Nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur (HPC RIVR) in bo eden od osmih, ki se trenutno gradijo v Evropi. V končni fazi naj bi bilo takšnih sistemov v Evropi deset, s tem pa se želi Evropska unija približati ZDA, Japonski in Kitajski, ki trenutno prednjačijo na tem področju.

Primarni superračunalnik, ki bo nosil ime Vega, bo imel računsko zmogljivost deset PetaFLOPS, vzporedno pa na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu vzpostavljajo strežniški sistem za oddaljeni dostop, imenovan Trdina, ki je namenjen preizkušanju hitrih povezav in uporabe prototipnega in primarnega superračunalnika v Mariboru z oddaljene lokacije. Vrednost vseh treh skupaj je ocenjena na 20 milijonov evrov, od tega bo večina denarja prišla iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Omenjeni sistem bo predstavljal najzmogljivejši javni superračunalnik v Sloveniji - po načelu odprte javne raziskovalne infrastrukture bo namreč na voljo vsem javnim raziskovalnim organizacijam v državi, pa tudi gospodarstvu. Če bi Vego zagnali že danes, bi bil 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu, konec prihodnjega leta pa bo zaradi predvidenega napredovanja konkurence najverjetneje med 40 najzmogljivejšimi na svetu, ocenjuje Hadžiselimović.

Superračunalniki so potrebni za obdelavo čedalje večjih količin podatkov in se lahko uporabljajo za raziskovanje na različnih področjih, od umetne inteligence in informacijske varnosti do znanosti o življenju.

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. Skupna višina sredstev je 20 milijonov evrov.

Zagon superračunalnika v Mariboru
Zagon superračunalnika v Mariboru FOTO: Univerza v Mariboru

Premier Šarec je ob slovesnem zagonu dejal, da se svet razvija z neverjetno hitrostjo, "vsak dan slišimo za razvoj nove tehnologije, ki naj bi nam v prihodnosti olajšala življenje. Dejstvo, da je Slovenija del skupnega evropskega projekta za visokozmogljivo računalništvo, je izjemen dosežek." In dodal, da se s superračunalniškim centrom Slovenija "pridružuje vodilni ekipi, ki gradi in soustvarja razvojni preboj celotne Evropske unije. Zagon superračunalnika je tako tudi priložnost za Maribor, Štajersko in Slovenijo, da pokažemo celotnemu svetu, kako napredni smo in kakšne razvojne potenciale še imamo." 

Gumb za zagon je simbolno vklopil tudi minister Počivalšek, ki je dejal, da se s tem "krepijo tudi raziskovalne kapacitete v vzhodni kohezijski regiji, znanost in gospodarstvo pa pridobivata pomembno spodbudo za prihodnost"

Slovesnosti so se udeležili premier Marjan Šarec, gospodarski minister Zdravko Počivalšek in državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer.

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič pa: "Današnji dogodek razumemo kot pomemben korak na poti povečanja vlaganj v raziskave in razvoj v slovenskem prostoru ter kot dober primer umeščanja razvojnih potencialov v posamezna okolja. Na Univerzi v Mariboru to prepoznavamo kot pomembno priložnost tako za Univerzo v Mariboru, mesto Maribor, širšo regijo, kot tudi za vse slovenske visokošolske in raziskovalne institucije, torej kot pomemben korak za ves slovenski prostor." 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

vlahov
07. 12. 2019 13.04
Trenutno je bolj moderno sežiganje odpadkov in pretvarjanje v sintetični kerozin ..
antilevi?ar
28. 11. 2019 10.51
+3
SKY-NET pospešeno postavljajo. V kočevju pa prvi T-300?
ecnarf
28. 11. 2019 10.47
-3
spet se hvalte tujina ma to že 30 let
thetech
28. 11. 2019 17.20
+3
Ojoj, slovenija tudi, ampak očitno tega ti ne veš. Me ne čudi!
Volga Malek
28. 11. 2019 09.17
+2
Zaradi enega racunalnika pa res spodnja Stajerska ne bo kaj pretirano razvita. V obdobju Avstroogrske monarhije do razpada leta 1918 je bila spodnja Stajerska zelo industrijsko razvita, kot tudi med obema vojnama od 1918 do 1941. In poglejte kaj je prislo leta 1945 in kako je plansko gospodarstvo se leta 1991 sesulo ko je razpadel jugoslovanski trg in od leta 1991 naprej Stajerska vidno stagnira. Nemska vojska je leta 1941 postavila tovarno letalskih motorjev na Teznem, najvecja taka tovarna je bila do leta 1944 dokler je niso bombandirali in leta 1945 unicili. Da bi kdaj recimo kako tuje letalsko podjetje postavilo podoben obrat je nemogoce, koliko ljudi bi se zaposlilo pa ne samo v panogi tezke industrije, tu so se druga podjetja izpred leta 1941. In en racunalnik bo resil Stajersko. Vrhunsko nimas kaj. Spet je tu problem v socialisticni mentaliteti v ljudeh, ni duha Johanna Pucha, Petra Koslerja in drugih ce pa je, je pa ze zdavnaj iz SLO ven v boljsem okolju.
igorli
28. 11. 2019 21.31
Veliko kaj si napisal imaš prav. Razen tega da štajerska stagnira. Štajerska proizvodnja hrani ljubljanske trgovce in mešetarje. Kaj še pa ima ljubljana druga kot samo pisarne, kjer se manipulira in preprodaja to kaj ostali del slovenije proizvede oziroma potrebuje za proizvodnjo? Pa ne samo štajerska, da nebo kdo narobe razumel. Vse kaj je okoli štajerske. V ljubljani ni več skoraj nobenega podjetja ki bi karkoli s
ivan res grozni
29. 11. 2019 16.00
+0
Ne bo se pretirano razvila? Verjetno res ne, ni pa zato potrebno negirati vsega, kar dobi Štajerska. Najprej je bila to Magna pa potem 2. tir, saj SDS vidi svojo priložnost za vladanje samo v krizi in kaosu. Po letu 1945 je Bila Jugoslavija morda 20 let med najhitreje rastočimi gospodarstvi.
json
28. 11. 2019 08.03
+8
Če bi se to zgodilo v Ljubljani, bi bila novica na prvi strani.
Zig_boj
27. 11. 2019 20.33
+1
Kdo bo pa financiral obratovanje tega računalnika. Upam, da so montirali toplotne črpalke za hlajenje, da bodo vsaj nekaj "odpadne" toplotne energije smotrno uporabili.
ivan res grozni
29. 11. 2019 16.02
-3
Niste gledali predstavitve? O tem je bila obširna razlaga. Pa si ja ne domišljate, da veste več kot vrhunski strokovnjaki.
ina5785
27. 11. 2019 20.03
+0
Bravo! KOOOONČNOOOO Maribor, a si se le zbudil???