V Sloveniji digitalizacija prepočasna, slabše zmogljivosti in znanje se poznajo

V Sloveniji smo se tako že navadili uporabljati elektronsko pošto, tudi prijave na določene dogodke, številni kupujejo določene storitve prek spleta. V zadnjih letih so postale priljubljene spletne prodajalne, ki ponujajo različne izdelke, kot je Mimovrste, a za urejanje birokratskih zadev boste velikokrat naleteli na ovire. Zdravstvene storitve so ene od njih.

Za vzpostavitev sistemov elektronskega naročanja, priprave dokumentov in drugih "papirnatih" zdravstvenih storitev je Slovenija v zadnjem desetletju porabila že ogromno denarja, zamenjala številne dobavitelje, pa še vedno se zapleta. Konec lanskega leta smo poročali o številnih izpadih sistema za izdajo elektronskih receptov in napotnic, avgusta so bile enote Lekarne Ljubljana žrtve izsiljevalskega virusa, ljudje pa so znova morali po papirnate izdaje. Škode je bilo za dva milijona evrov, krivec pa je bila najverjetneje nespametno odprta elektronska pošta. Pozneje so se odločili, da bodo sistem posodobili in dodatno zavarovali, a škoda je bila narejena.

V Estoniji, ki velja za pionirko uvajanja digitalne tehnologije, se radi hvalijo, da 99 odstotkov vseh storitev opraviš prek spleta. 99 odstotkov ljudi tudi ima digitalno osebno izkaznico, obiskov uradov je zelo malo. V času pandemije večjih težav za izvajanje teh storitev ni, tudi šola in šolanje na daljavo sta že dolgo v veljavi. "Covid-19 bo spremenil učenje, kot ga poznamo. V Estoniji je to stara zgodba," pojasnjujejo na e-Estonija. Kot pravijo, se številni zdaj spoprijemajo z načini in orodji za učenje na daljavo, na Hrvaškem in tudi v Sloveniji bo učenje tudi potekalo preko nacionalne televizije."Estonija je že leta 2015 začela digitalizirati ves učni material, ustvarjenih je bilo nekaj inovativnih aplikacij, ki recimo omogočajo lažje učenje jezika."

Prva stvar, s katero so se ukvarjali Estonci, so bile dostopne in stabilne hitre internetne povezave. Druga stvar pa so bila leta poskusov v pripravi gradiva in njegovi prezentaciji. "Univerza Tartu je potrebovala samo en dan, da je popolnoma preklopila na učenje na daljavo," še pravijo. Osebni stik in mentorstvo sta pomembna, a predvsem v današnjih časih je pomembno, da to "znamo omogočiti tudi na daljavo, s pomočjo tehnologije." Dodali so še, da so zaradi krize združili moči z drugimi nordijskimi državami in sestavili seznamk orodij in aplikacij, ki lahko pomagajo pri učenju, in ta je dostopen vsem.

Ko smo se pred časom pogovarjali s Stenom Tikerpejem, ki je svetovalec na področju zakonodaje informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) na ministrstvu za gospodarske zadeve in komunikacijo Republike Estonije, je predstavil nenavadno tezo: slovenska in estonska zakonodaja sta si glede digitalizacije v osnovi enaki. A Estoniji je uspelo, v Sloveniji pa teh orodij nismo sprejemali, čeprav so številna na voljo že leta.

Uradi so zaprti, elektronski sistem pa ne premore toliko ljudi

Številni bi radi te dni hrano naročili na dom – in to ne zgolj dostavo pripravljene hrane, ampak stvari iz trgovine. Če bi danes radi recimo šli na spletno nakupovanje in si kupili dodatne pakete toaletnega papirja, lahko samo upate, da ste si jih do danes nabrali dovolj, saj je čakalna vrsta dolga. Nekatera navodila vas bodo spominjala na odpiranje maturitetnih in zaključnih rezultatov, kjer vas obvestijo, da se vsak dan odpre le nekaj prostih mest malo po polnoči.  

Trgovine, ki potrošnikom ponujajo spletno naročilo prehranskih izdelkov in dostavo nakupov na dom, te dni zaradi epidemije koronavirusa opažajo izjemno povečanje naročil. Na to so se odzvali s povečanjem dostavne službe in novimi prevzemnimi točkami za nakupljeno. Zanimanje se je podvojilo, povpraševanje pa je še večje. "Najboljši čas za naročilo je tako malo po polnoči, ob tem pa prosimo za potrpežljivost, saj je sistem zaradi izrednega števila naročil zelo obremenjen. Naročanje za isti ali naslednji dan bo ponovno mogoče, ko se situacija normalizira," so zapisali pri Sparu.

Tudi druge storitve, kot so oddaje bolniških listov, prijava na zavodu, podaljšanje dokumentov in še številne druge, so te dni na preizkušnji, saj številni uradi ne delajo, za digitalne oddaje pa potrebuješ potrdila in znanje, a tu se zapleta. Že leta je na voljo enostavno plačevanje računov s pomočjo pametnega telefona, a številne boste videli na blagajnah bencinskih črpalk in trgovin, kako prodajalcem ponujajo kup položnic. In zelo pogosto to niso upokojenci, ampak zaposleni ljudje, ki se morajo dnevno ukvarjati z digitalno tehnologijo. Skok v spletno nakupovanje je bil prisiljen, kapacitete pa temu niso namenjene. 

V Mercatorju so, da bi to izboljšali, "okrepili ekipe za pripravo naročil, intenzivno delajo tudi na tehnični podpori in pravijo, da bodo kmalu bistveno povečali zmogljivosti spletne trgovine". Tako gre tudi za težavo kupcev, saj so trgovine imele sisteme za število ljudi, ki so jih redno uporabljali. Na porast številni tako niso bili pripravljeni, zato je pričakovati prilagajanje. Tudi za restavracije in druge gostince je dostava trenutno edini vir dohodka, tu že obstajajo številne aplikacije za naročanje, a ravni uporabe teh aplikacij, kot je recimo na Kitajskem, še dolgo ne bo, razen če bo epidemija trajala dalj časa.

Tokrat gre torej tudi za preizkušnjo digitalne pismenosti prebivalcev Slovenije in njihove zmožnosti, da bi želeli in tudi začeli uporabljati orodja, ki bi olajšala številne težave. Zakonsko se ureja delo od doma, ki še vedno temelji na nekaterih zastarelih postavkah, urejajo se dostavni sistemi. Težave pa se pojavljajo pri številnih elementih eDemokracije in eDržavljanstva, ki v Sloveniji, razen pilotnih projektov, pogosto niso pripravljeni za uporabo velikega števila državljanov. Digitalno potrdilo, ki omogoča urejanje številnih uradniških zadev, je na voljo že leta, a uporaba in korist nikoli nista bili sprejeta na nivoju celotne družbe. Pred kratkim je bilo na portalu eUprava registriranih 100.000 uporabnikov, medtem ko več kot 30 odstotkov Estoncev na lokalnih volitvah glasuje prek spleta in digitalne identitete.