Državni organi od Pekinga, Jeruzalema, Indije ter vse do Avstralije so v času koronavirusa izrabile tehnologijo za slednje virusa. To so namreč uporabile v napačne namene – za prepoved potovanja aktivistom, zaustavljanje protestov, nadlegovanje marginaliziranih skupin ter preiskovanje državljanov, je ugotovila več kot leto trajajoča preiskava medija AP.

Kot so ugotovili z več deset intervjuji in preučitvijo več tisoč dokumentov, je covid-19 uradnikom omogočil, da so pod pretvezo nacionalne varnosti vstopili v zasebnost državljanov. "Ravnovesje med državnim in zasebnim se je podobno premaknilo po terorističnih napadih 11. septembra," so še izpostavili. 

Višji raziskovalec pri spletnem nadzornem podjetju Citizen Lab John Scott-Railton pa je poudaril, da se enkrat porušeno ravnovesje težko vrne na prejšnje stanje. "Katera koli intervencija države v posameznikovo zasebnost ima dolg rep," je ponazoril.

Ko aplikacija narekuje ritem življenja

Največ kritik so aplikacije za slednje virusu povzročile na Kitajskem, kjer so redno spremljanje okužb opustili šele pred kratkim. Zaradi politike ničelne tolerance do koronavirusa so se morali državljani redno testirati, ob zapustitvi province ali mesta pa predložiti negativen test (oziroma kodo s podatki) na prisotnost koronavirusa. A tu se je večkrat zapletlo. 

Upravljavec s premoženjem Jang Džiahao je za medij dejal, da mu je aplikacija ob pregledu kode večkrat pokazala, da je na virus pozitiven, čeprav mu je test trdil drugače. Napačno vneseni oziroma zaznani podatki pa so vodili tudi v gospodarske izgube. Hkrati je moral vsakič tudi v prisilno karanteno in to brez preventivnega ponovnega testiranja. "Oblast lahko počne, kar koli želi," je komentiral.

S pomočjo dostopa do bančnih računov naj bi oblasti poskušale zatreti proteste. Z aplikacijo za slednje okuženim naj bi namreč zaznale zbiranje, protestnikom pa nato onemogočile dostop do njihovih bančnih računov, zato niso mogli na pot. Ko so se protestniki podali na banko po denar, pa jih je ustavila policija in jih napotila v karanteno. "Štirje smo bili, vsi smo prišli po denar, vsi smo razmišljali o protestu. Čakali so nas," meni Šu Zhihao.

Kot naj bi sicer kasneje dejali uradni organi, so bila njihova sredstva nedostopna zaradi preiskave bančnih deležnikov.

Nekateri aktivisti in nasprotniki kitajske politike sumijo, da bo vlada tudi v času po koronavirusu še nadzorovala njihove podatke. Nekatere province so namreč aplikacijo za sledenje združile z aplikacijami za prikaz zdravstvenega stanja in bančno aplikacijo. Digitalni kitajski medij ChinaFile je pridobil podatke o tem, da naj bi policija v provinci Heilongdžang že februarja poskušala pridobiti njihovo zdravstveno kodo, kar bi jim omogočilo sledenje in vpogled v zdravstveno stanje kogar koli na Kitajskem. 

"Gre za zelo močne mehanizme. Za model nadzora, kjer se skozi tehnologijo opolnomoči nadzor družbe," je komentiral raziskovalec Jaqiu Vang. Kitajska nacionalna zdravstvena organizacija se na poizvedbe novinarjev o izrabi aplikacije za sledenje koronavirusa ni odzvala.

V Jeruzalemu stalno pod očesom vojakov in nadzornih kamer

O neutemeljenih posegih v zasebnost poročajo tudi iz Jeruzalema. Tam so tako turisti kot lokalni prebivalci pod stalnim nadzorom izraelskih varnostnih sil. A poleg vojakov, ki s puškami v rokah pregledujejo trge, si turiste in državljane vojaki ogledujejo tudi s pomočjo razširjene mreže kamer in 'naprednih tehnologij', kot jim pravijo uradniki. 

Najbolj hudo je bilo leta 2021 po spopadih v mošeji Al-Aksa, ko se je v državi začela 11-dnevna vojna s skrajneži Hamasa. Po ocenah prebivalcev in svetovne javnosti je bila takrat preveč nasilna tudi izraelska policija, ki je v množice metala granate in kamne. 

A še pred tem so se Izraelci stalne prisotnosti represivnih organov že navadili. V začetku epidemije so bili namreč ti zadolženi za preverjanje morebitnega kršenja karantene na domu, zato so stalno (in brez dovoljenja prebivalcev) nadzorovali prisotnost domačih. Poslužili so se tudi nadzorovanja mobilnih telefonov, o čemer se je sicer poročalo, a je izraelska vlada zatrjevala, da z namenom sledenja okužbam. 

Kot pripoveduje Majd Ramlawi, temu ni bilo tako. Ob delu v starem delu Jeruzalema je namreč pred dobrim letom dobil sporočilo: "Bili ste opaženi kot sodelujoči v nasilnih izgredih v bližini mošeje Al-Aksa. Za to boste odgovarjali." 

A kot pravi, v napadu ni sodeloval, niti ga ni bilo na kraju dogodka. Podobno sporočilo je dobilo še več sto civilistov, ki v dogodku niso bili udeleženi, a so se v času pred in po izgredu večkrat sprehodili mimo kraja dogodka. Ker je agencija za notranjo varnost Shin Bet uporabljala tehnologijo množičnega nadzora, so za napad osumili vse mimoidoče. Primer pa je potrdil, da država aplikacijo za sledenje stikom z obolelimi osebami uporablja v druge namene. 

Ramlawi je dejal, da ga sicer kasneje zaradi domnevnega sodelovanja ni obiskal nihče, a da ga ideja sledenja s strani vlade straši. "Vlada je kot moja torba. Jaz se premaknem, ona se premakne," je opisal. 

Zloraba zasebnosti tudi v Indiji in Avstraliji

Tehnologije, ustvarjene za preprečevanje širjenja koronavirusa, so bile zlorabljene tudi v nekaterih drugih državah, ki temeljijo na bolj demokratičnih vrednotah. V poročilu AP izpostavlja Avstralijo. Aplikacije za sledenje virusu v Avstraliji so bile namreč prav tako uporabljene za namen zbiranja podatkov, pri čemer so se državne varnostne agencije sklicevale, da je šlo za zmoto. 

Kot je kasneje pokazala raziskava, pa je vlada podatke in aplikacijo uporabljala tudi za namen odkrivanja kriminalnih dejanj in prestopnikov. Pri tem je vlada zbirala imena, lokacijo in telefonske številke prebivalcev. 

V poročilu AP omenja tudi Indijo, kjer so se oblasti za preprečevanje širjenja virusa odločile za nadzor prek varnostnih kamer. Te so programirali tako, da so zaznale, kadar kateri izmed krajanov ni nosil maske. Policija je s pomočjo aplikacij za sledenje virusu prav tako zatirala proteste in druga nepolitična druženja. 

Na podlagi prepoznave obrazov, s katero so preverjali obvezno nošnjo mask, so nato tudi izstavljali kazni. V primeru nenošnje je morala oseba plačati 25 dolarjev (približno 23 evrov) kazni. Policija je osebe brez mask tudi slikala s svojimi osebnimi telefoni ter jih snemala s tabličnimi računalniki, je ugotovil AP. 

Ob tem so si policisti zabeležili tudi ime in telefonsko številko kršitelja, nekaterim so odvzeli prstni odtis. Pristopali so tudi do tistih, ki so masko nosili ter jih vnašali v sistem, pri čemer so pogosteje ciljali na muslimane in revne. Kot največjo težavo v državi pa aktivisti in organizacije za zaščito človekovih pravic izpostavljajo manko zakona o nadzoru. 

Nova normalnost?

V času pandemije so se vlade zgoraj omenjenih držav, pa tudi druge, odločile za večja investiranja v tehnologijo nadzora, ki pa se bo po napovedih strokovnjakov še razvijala, črto med zasebnim in javnim pa še bolj zabrisala. Protokolom, ki jih države sprejemajo ob uvedbi takih in drugačnih aplikacij za sledljivost in nadzor, pa glede na analizo manjkajo varnostne in uporabniške omejitve. 

Z implementacijo teh ne bi bilo zlorab na državnem nivoju in kršenja državljanske pravice do zasebnosti.

"Koronavirus je uporabo državnih prijemov nadzora in orodij zanj le pospešil in jih normaliziral," je o zaskrbljujoči situaciji dejal raziskovalec Scott-Railton in dodal, da se je nadzor hkrati popolnoma normaliziral v tej smeri, da ustreza "pripovedi o javni koristi". 

"Vprašanje, ki je sedaj pomembno, pa je, ali bo to postala naša nova normalnost?"