V začetku tedna je mednarodna skupina znanstvenikov presenetila z novico, da so v atmosferi Venere odkrili sledi fosfina, ki ga na Zemlji povezujemo z življenjem. Nastane lahko namreč le industrijsko ali s pomočjo mikrobov, ki uspevajo predvsem v okoljih z manj kisika. Proizvajajo ga na primer mikrobi v črevesju živali, kot so pingvini, ali okoljih, kot so močvirja.
Po objavi študije v Nature Astronomy je ruska vesoljska agencija Roskozmos naznanila, da namerava v prihodnje raziskovati drugi kamen od Sonca v okviru nacionalnega projekta. Generalni direktor Roskozmosa Dmitrij Rogozin je dejal, da verjamejo, da je "Venera ruski planet". Prve misije proti "sestrskem planetu" je namreč izvedla nekdanja Sovjetska zveza v okviru projekta Venera, je dejal v izjavi za Tass.
Rusija sicer sodeluje z ameriško Naso pri misiji Venera-D, novi projekt pa naj bi potekal neodvisno od tega. Raziskovanje Venere naj bi bilo vključeno v ruski načrt raziskovanja vesolja 2021–2030. Upravitelj ameriške vesoljske agencije Nasa Jim Bridenstine je sicer v preteklem tednu odkritje fosfina označil za najpomembnejše odkritje v zvezi z možnostjo življenja v vesolju doslej.
Roskozmos napoveduje raziskovanja Zemlje in atmosfere ter "evolucijskega procesa Venere, ki naj bi jo v preteklosti prizadela podnebna katastrofa, povezana z učinkom tople grede", še sporočajo iz ruske vesoljske agencije.
Leta 1961 je Sovjetska zveza proti Veneri izstrelila prvo sondo Venera 1, pet let kasneje je Venera 3 uspešno vstopila v atmosfero, a je komunikacijski sistem sonde odpovedal pred tem. Naslednica Venera 4 je ravno tako uspešno vstopila v atmosfero Venere ter izvedla znanstvene poskuse – med drugim so pokazali temperaturo površja ter da 90 odstotkov atmosfere sestavlja ogljikov dioksid. Venera 9 in 10 sta bili prvi sondi, ki sta uspešno nazaj na Zemljo poslali fotografije površja Venere.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.