7°C
Proti Marsu poletele tri misije, asteroidni prah prispel na Zemljo. Kaj nas ...

Proti Marsu poletele tri misije, asteroidni prah prispel na Zemljo. Kaj nas čaka v 2021?

Leto 2020 je Zemljo zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni, a za raziskovanje vesolja je bilo leto za nami v marsičem prelomno. Medtem ko se je življenje na Zemlji zaustavilo, so znanstveniki proti Marsu poslali tri misije, odkrili sledi fosfina v oblakih, ki obdajajo Venero, in uspešno pripeljali prah s 300 milijonov kilometrov oddaljenega asteroida Ryugu. Že februarja letos nas čakajo novi dosežki – misije Združenih arabskih emiratov, ZDA in Kitajske bodo dosegle rdeči planet.

V letu 2020 smo si lahko ogledali Sonce tako blizu kot še nikoli. Satelit Solar Orbiter se je Soncu namreč približal na 77 milijonov kilometrov in posnel najbližje fotografije naše zvezde v zgodovini. Fotografije so med drugim razkrile miniaturne sončeve izbruhe, poimenovane 'taborni ognji' na Soncu.

V letu 2020 so proti rdečemu planetu poletele kar tri misije: ameriška, kitajska in tudi prva arabska. Združeni arabski emirati so junija kot prvi namreč proti Marsu izstrelili Upanje oziroma Al Amal. Cilj misije je preučevanje podnebja in podnebnih sprememb na Marsu, na katerem sonda ne bo pristala, temveč bo krožila v njegovi orbiti celotno marsovsko leto oziroma 687 dni. Sonda Upanje je le prvi korak v veliko bolj daljnosežnem načrtu ZAE – gradnja človeškega naselja na Marsu v naslednjih 100 letih. Nekaj dni pozneje je sledila kitajska misija Vprašanja nebu 1 oziroma Tianven-1. Njihov rover bo preučeval prst in sestavo tal. 

Istega meseca je ameriška Nasa rdečemu planetu naproti poslala rover Vztrajnost oziroma Perseverance. Njen glavni cilj je iskanje sledi starodavnega mikrobnega življenja. Poleg tega bo v kraterju Jezero, kjer je pred 3,5 do 4 milijarde let tekla voda, zbiral vzorce kamnin in prsti, ki naj bi jih na Zemljo v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo pripeljali leta 2031. Z Vztrajnostjo je proti Marsu odpotoval tudi brezpilotni helikopter Ingenuity oziroma Iznajdljivost, ki bo postal prvi helikopter, ki bo letel na drugem planetu. 

Ameriška Nasa in Muskovo zasebno podjetje SpaceX sta poskrbela za novo prelomnico v poletih v vesolje. Astronavti so proti Mednarodni vesoljski postaji maja prvič poleteli s plovilom zasebnega podjetja. Obenem sta astronavta Bob Behnken in Doug Hurley, ki ju je v kapsuli Dragon v vesolje poneslaraketa Falcon 9,postala prva po desetletju premora, ki sta poletela z ameriških tal. ZDA so namreč leta 2011 upokojile raketoplane, astronavte na MVP pa so nato pošiljale z ruskimi raketami. Manj kot 19 ur po izstrelitvi je raketa SpaceX z astronavtoma na krovu pristala na vesoljski postaji. Novembra so nato štirje astronavti prav tako prispeli na MVP s SpaceXovo raketo. 

Življenje v oblakih nad Venero? 

Sredi septembra so britanski znanstveniki svet presenetili z novico, da so v oblakih, ki obdajajo Venero, odkrili plin fosfin – ki ga na Zemlji povezujemo z življenjem. Proizvajajo ga namreč le mikrobi v črevesju živali, kot so pingvini, najdemo pa ga tudi v okoljih, kjer je manj kisika, kot so močvirja. Venera do zdaj ni bila ravno na vrhu seznama planetov, na katerih bi lahko odkrili sledi življenja. Po velikosti je podobna Zemlji, a kar 96 odstotkov njene atmosfere sestavlja ogljikov dioksid, temperature na površju pa se dvignejo nad 450 stopinj Celzija. Znanstveniki, ki so odkrili fosfin, ne trdijo, da gre za dokončen dokaz o življenju, a gre za namig, ki zahteva nadaljnje raziskave.

Se v oblakih, ki obdajajo drugi planet od Sonca, skrivajo sledi življenja?
Se v oblakih, ki obdajajo drugi planet od Sonca, skrivajo sledi življenja?FOTO: NASA

Po šestih letih in šestih milijardah kilometrov je japonska sonda Hajabusa 2 sredi decembra nad puščavo v Južni Avstraliji uspešno odvrgla kapsulo z dragocenim tovorom – prahom s površja asteroida Ryugu. Proti asteroidu je sonda poletela že leta 2014, vzorce prahu pa je uspešno zbrala lani. Asteroidni prah naj bi pomagal pri pojasnjevanju, kako je bil videti naš sončni sistem ob nastanku pred približno 4,6 milijarde let. Asteroidi so namreč ostanki kamnin in snovi oziroma "gradbenega materiala" iz nastanka Osončja. Gre za ostanke, ki se niso vključili ali razvili v planete. Sonda Hajabusa 2 svoje poti po vesolju še ni zaključila – potem ko je odvrgla kapsulo, se je odpravila naprej. V prihodnjih letih naj bi se približala še vsaj dvema asteroidoma. 

Tudi ameriška Nasa je poslala sondo proti asteroidu. Osiris Rex je oktobra pristala 330 milijonov kilometrov oddaljenem asteroidu Bennu in z njegovega površja nabrala vzorce kamnin in prahu – ti naj bi na Zemljo prispeli leta 2023. 

Leto 2020 se bo zapisalo tudi v slovensko zgodovino. V vesolje sta namreč poletela prva slovenska satelita, Nemo-HD in Trisat. Nemo-HD je novembra že posnel prve večspektralne posnetke Zemlje, natančneje območja Tržiča, Železnikov in Selške doline ter Poljanske doline, so ob tem sporočili iz Centra odličnosti Vesolje-SI. 

Konec decembra smo si na nebu lahko ogledali t. i. veliko konjunkcijo. Jupiter in Saturn sta si bila namreč na videz izjemno blizu – nazadnje sta se tako približala pred več sto leti, natančneje leta 1623. Naslednjič ju bomo lahko tako blizu drug drugemu opazovali šele čez 60 let. 

Nazadnje sta si bila Jupiter in Saturn tako blizu leta 1623.
Nazadnje sta si bila Jupiter in Saturn tako blizu leta 1623.FOTO: AP

Kaj nas čaka letos? 

Nasa je pred nekaj meseci razkrila svoje načrte programa Artemis, poimenovane po grški boginji živali, lova in Lune, s katerim namerava do leta 2024 ponovno poslati človeka na Luno. Prvi polet Artemis 1 bo sicer potekal brez posadke, predviden pa je za november 2021. Tri tedne naj bi krožil okoli Lune. Sam program Artemis naj bi tlakoval pot do človeka na Marsu. Indijska organizacija za vesoljske raziskave namerava marca letos izstreliti tretjo lunarno misijo Chandrayaan-3. 

Februarja bo na Marsu precej 'gneče' – tega meseca bodo namreč na rdeči planet prispele vse tri prej omenjene misije. V orbito bo prispelo Upanje Združenih arabskih emiratov, kjer bo predvidoma krožilo dve leti. V kraterju Jezero bo pristal Nasin rover Vztrajnost, v orbito bo prispelo tudi kitajsko plovilo Tianven-1, kjer bo krožilo nekaj mesecev, preden bo pristalo na površju. S tem bo Kitajska postala tretja država, ki ji je uspel pristanek na Marsu. 

Mars