Številna dopolnila z vitaminom D3 neustrezna in celo nevarna

Pozimi kar okoli 80 odstotkom odraslih prebivalcev Slovenije primanjkuje vitamina D. Pomanjkanju so izpostavljeni predvsem najmlajši v času rasti, nosečnice, doječe matere in starostniki, v zimskem času pa tudi vsi ostali. Hudo pomanjkanje vitamina D lahko povzroči klasične skeletne in mišične zaplete (rahitis pri otrocih, osteomalacijo pri odraslih ter mišično oslabelost in telesno krhkost pri starejših), poveča tveganje za akutne okužbe, avtoimunske bolezni, razvoj osteoporoze, umrljivost za rakom in splošno umrljivost.

V slovenskih smernicah na NIJZ priporočajo dodajanje vitamina D v obliki zdravil ali prehranskih dopolnil izbranim ogroženim skupinam, ostalim zdravim prebivalcem Slovenije pa svetujejo jemanje vitamina D v razširjenem zimskem času. V eni od raziskav so denimo ugotovili, da ima pozimi kar okoli 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, približno 40 odstotkov pa ima celo hudo pomanjkanje. Rezultati so skozi vse leto še slabši pri prebivalcih domov za starejše.

Inšpekcijski nadzor kaže številne pomanjkljivosti in neskladja pri dopolnilih z vitaminom D. Zdravstveni inšpektorat RS je namreč v okviru uradnega nadzora v obdobju od leta 2023 do konca septembra 2026 odvzel 36 vzorcev prehranskih dopolnil z vitaminom D3. Pri vseh odvzetih vzorcih je bila analizirana vsebnost vitamina D3, pri čemer se je preverjala skladnost analizirane vsebnosti z deklarirano vrednostjo ob upoštevanju dovoljenih odstopanj.

Od skupno 36 odvzetih vzorcev je bilo 14 vzorcev ocenjenih kot neskladnih zaradi prevelikega odstopanja med analizirano in deklarirano vsebnostjo vitamina D3. Pri 12 vzorcih je bila ugotovljena prenizka, pri dveh pa previsoka vsebnost vitamina D3 glede na deklarirano vrednost. Pri enem od vzorcev s previsoko vsebnostjo vitamina D3 je bil presežen tudi dopustni dnevni vnos, zato je bila izdelana ocena tveganja, iz katere izhaja, da lahko prehransko dopolnilo predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje potrošnikov, so pojasnili na inšpektoratu.

Pri 20 od skupno 36 odvzetih vzorcev je bila preverjena tudi skladnost označb z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom ter uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev. Neskladnosti so bile ugotovljene pri 15 od 20 pregledanih označb vzorcev.

Pomembno je, da se potrošniki pri nakupu prehranskih dopolnil zavedajo, da so prehranska dopolnila živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Prehranska dopolnila niso zdravila in niso namenjena zdravljenju in preprečevanju bolezni. Posebna previdnost je potrebna pri nakupu prehranskih dopolnil prek spleta, predvsem kadar podatki o ponudniku niso navedeni, so nepopolni ali celo izmišljeni. Ponudnik mora potrošniku omogočiti dostop do predpisanih podatkov o svoji identiteti, sedežu oziroma naslovu in kontaktnih podatkih. Če teh podatkov ni mogoče najti ali preveriti, je to pomemben opozorilni znak. Potrošnik namreč v takšnih primerih ne ve, s kom sklepa pogodbo, komu plačuje kupnino in na koga se lahko obrne v primeru reklamacije ali drugih težav z izdelkom. Prav tako je lahko oteženo ugotavljanje odgovornosti ponudnika in s tem povezano izvajanje uradnega nadzora nad prehranskimi dopolnili, ki jih ponuja. Potrošnikom zato odsvetujemo nakup prehranskih dopolnil na spletnih straneh, na katerih identitete ponudnika ni mogoče ugotoviti.

Dodatno previdnost svetujejo tudi pri nakupu prehranskih dopolnil prek spletnih strani, prek katerih potrošnik izdelka ne more naročiti na običajen način, temveč mora v obrazec vnesti svoje ime in telefonsko številko, nato pa ga pokliče prodajalec. Potrošnik je lahko med telefonskim pogovorom izpostavljen pritiskom, obljubam o izjemnih učinkih izdelka ali ponudbam, ki veljajo samo ob takojšnjem naročilu. V zadnjem času se pri spletnem oglaševanju prehranskih dopolnil pojavljajo tudi zlorabe umetne inteligence, s pomočjo katere goljufivi ponudniki ustvarjajo lažne videoposnetke, fotografije in izjave znanih osebnosti, zdravnikov ali drugih strokovnjakov. Takšni oglasi lahko ustvarjajo lažen vtis, da določen izdelek priporoča priznani zdravnik, televizijski voditelj ali druga javno prepoznavna oseba, čeprav ta z izdelkom nima nobene povezave.

Potrošnikom zato svetujejo, da prehranska dopolnila kupujejo le pri preverjenih ponudnikih, ki jasno navajajo svojo identiteto, sestavo izdelkov in pogoje nakupa. Posebej naj bodo pozorni na ponudnike, ki obljubljajo čudežne učinke, ozdravitev oziroma jih skušajo z zastraševanjem ali časovnim pritiskom prepričati v nakup. Če identitete ponudnika ni mogoče preveriti ali se ponudba zdi zavajajoča, nakup odsvetujemo.

"Izračunali smo strošek dodajanja vitamina D vsem prebivalcem DSO, ki bi bil 410.000 evrov za 18 mesecev. V tem času bi se pojavnost zloma kolka zmanjšala za 43 odstotkov, kar bi zmanjšalo stroške zdravljenja zloma kolka za 700.000–1.000.000 evrov," so ob lanski predstavitvi smernic zapisali na NIJZ. Preedvidevamo, da bo stroške predpisovanja vitamina D vsaj otrokom, nosečnicam, doječim materam in prebivalcem domov starejših občanov (DSO) krila zavarovalnica (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS)," je lani ob predstavitvi novih smernic povedala prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. int. med., endokrinologinja.

Kakšno pa je stanje leto zatem? Kot odgovarjajo na ZZZS, se vitamin D lahko na recept v breme ZZZS predpisuje za: preprečevanje in zdravljenje osteopenije in rahitisa pri otrocih v prvem letu starosti, do 18. leta starosti pa le tistim z dejavniki tveganja, kot npr. otroci s kroničnimi boleznimi, ki so redno obravnavani pri subspecialistih, otroci, ki so predebeli (+ 2 SD odklona od idealne teže za starost in spol) in otroci s temno poltjo. Pediater na primarni ravni presodi in predpiše recept za vitamin D3 do 18. leta starosti. Nadomeščanje vitamina D pri osteopeniji in osteoporozi, zdravljenje kronične ledvične bolezni, ledvične osteodistrofije, hipoparatiroidizma in hipofosfatemičnega rahitisa, malabsorbcijo in druge motnje, ki povzročajo pomanjkanje vitamina D, dolgotrajno zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi, nadomeščanje vitamina D pri zdravljenju kostnih zasevkov, nadomeščanje vitamina D osebam, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih in so visoko ogroženi za hudo pomanjkanje vitamina D.

Sprememb na tem področju pa ne načrtujejo, pravijo. Ob tem so dodali: "Ob tem velja opozoriti tudi na širši finančni okvir javne zdravstvene blagajne. Zaradi zmanjšanja transferja sredstev iz državnega proračuna za zdravstveno blagajno za leto 2026 v višini 100 milijonov evrov in predvidenega dodatnega zmanjšanja v letu 2027 še za dodatnih 40 milijonov evrov bo prostor za financiranje novih zdravil, zdravstvenih tehnologij in širitev zdravstvenih programov še bolj omejen. Takšne razmere lahko vplivajo tudi na hitrost uvajanja novih oblik zdravljenja v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ali njihovega širjenja."