Vodo bi na Luno lahko ponesel tudi Sončev veter

Podatka, da je vode na Luni več, kot smo predvidevali, in da del te tekočine morda izvira iz Sonca, pa vodita do novih vprašanj – koliko vode se točno nahaja na satelitu, kako je porazdeljena, pa tudi na kakšne načine je prišla tja. 

Možnosti za odgovor na zadnje vprašanje je lahko več, saj bi lahko vodne molekule na Luno poleg Sončevega vetra prinesel tudi asteroid ali pa kozmični dežni oblaki. A če se vrnemo k Soncu, tudi to na prvi pogled ne deluje polno vode, kar drži. Drži pa tudi to, da je zvezda dober vir že omenjenih vodikovih ionov.

Ravno ti so zelo pomembni za nastanek življenjske tekočine. Sončev veter naj bi jih ponesel na Lunino površino, tam pa naj bi reagirali z mineralnimi oksidi in se povezali s kisikom. Posledica opisanega procesa je večja količina vode, ki naj bi se nahajala na več delih Zemljinega naravnega satelita. Odkritje bi lahko pomagalo razumeti izvor porazdelitve vode na Luni, krati pa je pomembno tudi za naše razumevanje izvora vode na njej, piše Science Alert. 

Geokemika preučila zrna z Lune: sestava se sklada z elementi v sončnem vetru

Geokemika Jučen Šu in Heng-Ci Tian s kitajske akademije znanosti sta v vzorcih z Lune, ki jih je na Zemljo prinesla misija Čang'e-5, našla dokaze, ki podpirajo tezo Sončeve vode na satelitu. "Ta ugotovitev je velikega pomena za prihodnjo uporabo vodnih virov na Luni," sta dejala.

Pri tem sta preučila 17 vzorcev, ki so bili odvzeti ob srednji zemljepisni širini Lune. V večini teh vzorcev, ki so bili sestavljeni iz manjših zrn, sta odkrila zelo visoko koncentracijo vodika. Ta se je namreč nahajala v 1116 od 2516 zrnih ali v slabih 45 odstotkih vzorcev. 

Izotopi vodika so boili v vseh vzorcih nizkih. Odkrita sestava pa se sklada z razmerji teh elementov v sončnem vetru. To nakazuje, da bi lahko vodik na Lunini površini odločilo prav Sonce. Polarna območja Lune bi bila lahko z vodo še bolj bogata kot njen ekvatorski del.

Sončev veter je stalni tok nabitih delcev, ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde. Povezan je z več pojavi, med drugim z geomagnetnimi viharji, ki lahko motijo preskrbo z elektriko na Zemlji, s polarnimi siji, vplivi na smer repov kometov in nastankom oddaljenih zvezd.