Znanost in tehnologija

Voyager 1 bo kot prva vesoljska sonda od Zemlje oddaljen en svetlobni dan

Ljubljana, 17. 11. 2026 16.44 pred dvema dnevoma 5 min branja 20

Voyager

Nasina vesoljska sonda Voyager 1, ki je od Zemlje oddaljena dlje kot katerikoli drug predmet, ki ga je izdelal človek, bo v sredo dosegla nov zgodovinski mejnik. Od Zemlje jo bo ločil en svetlobni dan oz. približno 25,9 milijarde kilometrov. Ameriška vesoljska agencija ob tej priložnosti vabi k simboličnemu praznovanju s svetlobnimi signali.

V okviru pobude Shine Bright for Voyager's Light-Day Nasa ljudi po vsem svetu vabi, naj po sončnem zahodu proti nebu usmerijo svetlobo svojih telefonov ali svetilk ter v Morsejevi abecedi oddajo signal VGR, ki predstavlja oznako misije Voyager. S tem želijo ustvariti simbolični val zlate svetlobe, ki bi obkrožil Zemljo in počastil skoraj pol stoletja dolgo potovanje sonde, so zapisali.

Voyager 1 bo mejnik dosegel v sredo ob 11.16 po srednjeevropskem času, natanko 49 let, dva meseca in 11 dni po izstrelitvi. Postal bo prvi objekt, ki ga je izdelal človek in je od Zemlje oddaljen toliko, kolikor svetloba prepotuje v enem dnevu. Gre za mersko enoto za izražanje velikih razdalj v vesolju.

Voyager
Voyager
FOTO: AP

Izjemna oddaljenost sonde predstavlja tudi izziv za komunikacijo z Zemljo. Radijski signali, ki potujejo s svetlobno hitrostjo, bodo za pot do Voyagerja 1 potrebovali približno 24 ur, za pot nazaj pa še toliko. To pomeni, da bo od pošiljanja ukaza do prejema odgovora minilo najmanj 48 ur.

Kot je ponazorila vodja projekta Voyager v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon Suzanne Dodd, bi morali na odgovor sonde, če bi ji poslali pozdrav, počakati dva dni. Sam mejnik sicer ne bo povzročil sprememb v delovanju sonde ali njenem okolju, temveč predvsem ponazarja razsežnosti vesolja in vzdržljivost plovila, so pojasnili pri Nasi.

Sondo Voyager 1 so izstrelili 5. septembra 1977, prvotno pa je bila namenjena raziskovanju zunanjih planetov Osončja. Leta 1979 je letela mimo Jupitra, leto pozneje pa mimo Saturna. Med potovanjem je na Zemljo poslala številne posnetke in znanstvene podatke, ki so pomembno prispevali k razumevanju obeh planetov, njunih atmosfer, obročev in lun.

Kot je poudarila astrofizičarka Andreja Gomboc z Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, je misija Voyager 1 med drugim odkrila vulkansko dejavnost na Jupitrovi luni Io, zapleteno zgradbo Saturnovih obročev in več Jupitrovih in Saturnovih lun.

Po raziskovanju planetov je Voyager 1 nadaljeval pot proti robu heliosfere, nekakšnega zaščitnega mehurčka, ki ga ustvarjata Sončev veter in magnetno polje. Avgusta 2012 je kot prvo vesoljsko plovilo prečkal njeno mejo in vstopil v medzvezdni prostor, od koder znanstvenikom pošilja podatke o razmerah med zvezdami.

Po skoraj 50 letih na Zemljo še vedno pošilja znanstvene podatke - o lastnostih plazme, magnetnem polju in kozmičnih delcih. Po besedah Gomboc ti omogočajo neposredno proučevanje razmer v medzvezdnem okolju. "Take vrste meritev ne moremo enakovredno nadomestiti z opazovanji s teleskopi," je dejala.

Danes delujeta dva od prvotnih desetih instrumentov. Energijo sonda pridobiva iz toplote ob radioaktivnem razpadu plutonija. Ker je je vsako leto manj, Nasini inženirji postopoma izklapljajo naprave, ki niso nujne za delovanje sonde.

Septembra letos so izvedli še dodaten ukrep za varčevanje z energijo. Tri naprave so zamenjali z energijsko varčnejšimi in tako podaljšali predvideno delovanje preostalih znanstvenih instrumentov.

Voyager 1 ima tudi sestrsko sondo Voyager 2, ki so jo izstrelili avgusta 1977. Medtem ko je Voyager 1 raziskoval Jupiter in Saturn, je Voyager 2 nadaljeval pot še proti Uranu in Neptunu ter tako postal edino vesoljsko plovilo, ki je od blizu obiskalo oba planeta. Voyager 2 na bi razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje dosegel novembra 2035. Gomboc je ob spomnila, da je pri razvoju misij Voyager 1 in 2 sodeloval tudi Slovenec Anton Mavretič, ki je študiral in deloval v ZDA.

Obe sondi nosita tudi zlato ploščo s posnetki zvokov, glasbe, podob in pozdravov z Zemlje. Plošči sta bili zasnovani kot nekakšni časovni kapsuli, namenjeni morebitnim nezemeljskim civilizacijam, ki bi ju nekoč lahko odkrile. Med drugim vsebujeta pozdrave v 55 jezikih, zvoke iz narave ter glasbo različnih kultur in obdobij.

Voyager 1 pot nadaljuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro v smeri zvezde Gliese 445, ki je v ozvezdju Malega medveda. Po Nasinih ocenah se ji bo čez približno 40.000 let približal na razdaljo okoli 1,7 svetlobnega leta. Čeprav bo sonda predvidoma že precej prej prenehala pošiljati podatke, bo svojo pot skozi medzvezdni prostor nadaljevala.

Ob skoraj 50-letnem delovanju obeh sond je Gomboc osupla nad znanstveno drznostjo in vzdržljivostjo tehnologije. "Voyager 1 in 2 sta bila izstreljena leta 1977, ko so bile zmožnosti tehnologije, zlasti digitalne, bistveno nižje kot so danes. Ne le, da sta prinesla izjemna odkritja, nekateri njuni instrumenti še vedno delujejo. Kljub temu, da so že skoraj pol stoletja v ostrem vesoljskem okolju. To se mi zdi res fantastično," je dejala.

Po njenih besedah sta lep primer, kako daleč lahko pripelje prava kombinacija dobrih, drznih idej, znanja, sodelovanja in trdega dela ter kako pomembno je vlagati v osnovne znanstvene raziskave, tudi na področju astronomije. "Poleg premikanja meja znanega namreč pogosto prinesejo tudi tehnološke rešitve, ki kmalu najdejo uporabo v različnih področjih vsakdanjega življenja," je poudarila.

Misiji imata za Gomboc, ki je tudi letošnja dobitnica priznanja ambasadorka znanosti za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije, tudi osebni pomen. Kot je povedala, je prve izkušnje s približevanjem znanosti širši javnosti pridobivala prav ob spremljanju njunih odkritij. Še kot študentka je namreč o Voyagerju 1 in 2 pisala serijo poljudnoznanstvenih člankov za slovensko astronomsko revijo Spika.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

Lahko robotski pianist čuti glasbo?

Osem smrtnih primerov med uporabniki injekcij za hujšanje?

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI20

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

galeon
17. 11. 2026 20.04
Najvišje letijo nekateri vojaški piloti v najbolj zmogljivih letalih in tukaj se vse ostalo neha. Ovce pa so povsod.
Slash
17. 11. 2026 19.47
In potem nam iz razdalje 26 miljard kilometrov pošilja podatke... Meni pa mobitel za vogalom ne lovi več. Kere buče.
Don Muri
17. 11. 2026 20.23
V šoli nisi daleč prilezel, kajne?
Sventevith
17. 11. 2026 20.56
Muri, vsaj se lahko nauči in večina se. Tisto, kar je zahtevano za dobrega hlapca. Redki, pa so pokončni in usmerjeni proti sistemsko.
galeon
17. 11. 2026 21.31
DM teb so čez prste gledal.
sosed5
17. 11. 2026 19.39
Tu se vidi, da je cloveski um neomejen z znanostjo. Ampak žal pa je s politiko.
flojdi
17. 11. 2026 19.37
Komentatorskijunky
17. 11. 2026 19.01
bravo.💪👍❤️
FaustoBernardi
17. 11. 2026 18.52
ce folk v to verjamete ste res neumni!
Don Muri
17. 11. 2026 20.24
Verjameš pa v Jezusa :)
s6t6n6s
17. 11. 2026 18.31
to je vrjetn posnetek iz lune od tistega kamermana k so ga pozabili na luni ;)))))))))))
leviindesnikekci
17. 11. 2026 18.09
Kako globoko opran v mozgan mores bit, da temu verjames, noro
ptuj.si
17. 11. 2026 18.14
Levaki verjamete samo vodji Golobu, Jankoviću in Kučan.
red12
17. 11. 2026 18.18
lepo si se opisal, kaj si :), ker ne verjameš.
red12
17. 11. 2026 18.20
kaj misliš, da na nebo projecira projektor in da je strop tam ? Po tvojem je vesolje izmišljeno, če pa so že slike pa je AI ?
ivan res grozni
17. 11. 2026 18.30
Kako globoko šele, če ne verjameš dejstvom. Noro. Kaj pa okrogla Zemlja? Tudi ne verjamete vanjo?
brusilec
17. 11. 2026 18.46
ja, ti verjameš samo v biblijo, slepo verjameš.. noro
galeon
17. 11. 2026 21.42
Sploh se ne zavedaš koliko je takih ovc, ki verjame. Že tukaj jih maš dost.
karjola
17. 11. 2026 18.01
Kako majhni smo.
Mac-tat
17. 11. 2026 17.50
Od višine, globine in hitrosti se mi zvrti....
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083