Na Švedskem se od letošnje pomladi vse več ljudi odloča za čipiranje. Osebam namreč med palec in kazalec kirurško vstavijo čip, ki nadomesti plastične kartice, ključe in ostale stvari, ki jih ljudje običajno nosimo s seboj. In če je še lani take čipe imelo le okoli sto ljudi, je zdaj število čipiranih oseb naraslo na več kot 4.000, in še kar narašča, poročajo mediji.
In kaj sploh ponuja vstavljeni čip?
- Čip zamenja vse elektronske denarnice, bančne kartice, potovalne kartice in različne kartice ’ključe’. S čipom lahko tudi plačaš; enostavno se dotakneš terminala s svojo roko.
- Čip je tako majhen kot zrno riža.
- Čip in njegova vstavitev staneta 180 dolarjev (160 evrov). Nekatera podjetja vgradnjo celo ponujajo svojim zaposlenim.
- Čip nima GPS, tako da osebi ni možno slediti.
- Čip deluje le, če je nekaj centimetrov od čitalca. Torej podatkov ni lahko ukrasti, razen če nekdo ukrade celo roko.
- Je pasiven, vsebuje le informacije, ne more pa dostopati do informacij na drugih napravah.
Znanstveniki menijo, da taka naprava odpira prebivalcem Švedske vrata v novo digitalno dobo, poleg tega je tudi zelo priročna. Je pa čipiranje naletelo tudi na kritike. Skeptiki namreč menijo, da nihče ne more zagotoviti, da bodo podatki na čipu ostali zaupni. Drugi so prepričani, da bodo čipi prav kmalu vsebovali GPS sledilnik. Zelo verjetno je, da se bo to začelo dogajati pri velikih podjetjih, ki bodo želela vedeti, kje so njihovi zaposleni. Gre za teorijo zarote, saj ni jasno, zakaj bi sicer nekatera podjetja ponujala čipiranje zastonj. "Veliki brat vas gleda."
Ja, strinjamo se, da je čip priročno orodje. Brez njega moramo namreč iz torbic vleči svoje telefone, na katerih moramo poiskati aplikacijo, s katero nato plačamo. Ali še huje, najti moramo denarnico ali šop ključev. S čipom v roki pa lahko odpreš vsa vrata, kupiš hrano in oblačila. In to samo z eno potezo.
Čez nekaj let se bo sicer nekdo, ki bo to bral, lahko smejal zaradi tako konservativnih pogledov, ampak etična stran čipiranja še vedno skrbi številne ljudi.
KOMENTARJI (159)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.