Raketni modul Orion, ki je del Nasine rakete Artemis 1, ki se je v sredini novembra po več preloženih izstrelitvah le podala do Lune, je trenutno od satelita oddaljen le 127 kilometrov. 20 minut do šeste ure popoldan po našem času je modul tako dosegel najbližjo točko Luni. Če bi med njima stala avtocesta, bi razdaljo z osebnim avtomobilom tako prevozili v eni uri. Orion potuje s hitrostjo 6330 km/h, še pišejo pri Nasi.
Najmočnejša raketa v zgodovini je že zagnala motorje in se podala na temno stran satelita, kjer bo z njegovo gravitacijo zbrala dodaten zagon za začetek potovanja proti domu.
Pot do pristajalne ploščadi na Floridi bo trajala šest dni, Zemljinega površja se bo tako Artemis znova dotaknila 11. decembra. Z njo bo v atmosfero ponovno vstopila tudi plišasta posadka s senzorji, ki bodo na potovanju spremljali radiacijske valove in gravitacijsko polje rakete.
Kapsula Orion je s svojimi poleti že prenehala. Na njih je zbirala podatke o Luninem površju, ki bodo v veliko pomoč pri naslednji misiji Artemis 2. Raketa druge generacije naj bi se v vesolje podala leta 2024, na njej pa bo tudi človeška posadka. A tudi tokrat ne bo pristala na površju, prav tako naj bi misija ubrala drugačno orbito okoli Lune.
Vrhunec vrnitve na Luno naj bi predstavljala misija Artemis 3, v okviru katere pa bomo na satelitu po več desetletjih pustili tudi človeške stopinje.
A postanek na Luni je pomemben tudi za vnaprejšnje raziskovanje vesolja. "Po 50 letih se vračamo na Luno, da bomo izpopolnili svoje znanje, se naučili razvijati nove tehnologije, sisteme in nova vesoljska plovila, s katerimi bi se kasneje lahko podali na Mars," je pred izstrelitvijo Artemisa 1 razložil Nasin administrator Bill Nelson.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.