Zalivski tok na robu zamrtja? 'Tega ne smemo dopustiti'

Raziskovalci so odkrili skoraj popolno izgubo stabilnosti tokov, ki jih imenujejo atlantsko meridionalno prevračanje kroženja (AMOC), v zadnjem stoletju. Ti so že tako na najpočasnejši točki, kar so jih zabeležili v zadnjih 1600 letih, a nova analiza kaže, da bi lahko celo popolnoma zamrli, poroča The Guardian. 

Takšen dogodek bi za seboj potegnil katastrofalne posledice. Močno bi oviral deževje, od katerega so odvisne milijarde ljudi, povzročil bi naraščanje tako števila kot intenzivnosti neviht ter nižje temperature v Evropi, na vzhodni obali ZDA pa bi se zaradi tega dvignila morska gladina. To bi nato dodatno ogrozilo tudi amazonski deževni gozd in antarktične ledene plošče.

Zaradi kompleksnosti sistema AMOC in negotovosti glede globalnega segrevanja znanstveniki sicer ne morejo napovedati datuma zamrtja toka. To bi se lahko zgodilo že v naslednjem desetletju ali dveh, lahko pa je od nas oddaljen tudi več kot 100 let. Vendar znanstveniki opozarjajo, da zaradi kolosalnega vpliva, ki bi ga takšen dogodek prinesel, ne smemo dovoliti, da bi do popolnega zamrtja toka tudi dejansko prišlo.

"Znaki destabilizacije so že vidni, vendar pa jih ne bi nikoli pričakoval in zato se mi to zdi strašljivo," je dejal Niklas Boers s potsdamskega inštituta za raziskave vplivov na podnebje v Nemčiji, ki je opravil raziskavo. "To je nekaj, česar preprosto ne smemo dopustiti," je dodal.

Ozračje se zaradi povečanih emisij toplogrednih plinov segreva, ocean pa pod gladino morja zadržuje toploto. Ni znano, kakšna raven ogljikovega dioksida bi sprožila propad AMOC sistema, je dejal Boers. "Edino, kar lahko naredimo, je torej to, da poskrbimo za čim manj emisij. Verjetnost, da se bo vse skupaj zgodilo, se namreč poveča z vsakim gramom ogljikovega dioksida, ki ga izpustimo v ozračje," pojasnjuje.

Prestopili že vrsto prelomnih točk?

Znanstvenike vse bolj skrbijo prelomne točke, velike, hitre in nepopravljive spremembe v podnebju. Boers in njegovi kolegi so maja poročali, da je pomemben del grenlandske ledene plošče na robu zloma, in grozi, da se bo gladina morja močno dvignila. Spet drugi znanstveniki so razkrili, da amazonski deževni gozd oddaja več ogljikovega dioksida, kot ga absorbira, ter da je sibirski vročinski val iz leta 2020 povzročil zaskrbljujoče izpuste metana.

Po analizi iz leta 2019 je svet morda že prestopil vrsto prelomnih točk, kar je povzročilo "eksistencialno grožnjo" za civilizacijo. Poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki bo objavljeno v ponedeljek, naj bi predstavilo poslabšanje podnebne krize.

AMOC poganja gosta, slana morska voda, v Arktičnem oceanu potone, vendar pa taljenje sladke vode iz ledenih plošč na Grenlandiji upočasnjuje ta proces hitreje, kot predvidevajo podnebni modeli.

"Metoda, ki so jo uporabili pri raziskavi, nam ne more povedati, kdaj bi se ta kolaps lahko zgodil, vendar  analiza predstavlja dokaz, da je AMOC že izgubil stabilnost, kar razumem kot opozorilo, da smo morda bližje prehodu, kot si mislimo," je dejal Levke Caesar z univerze Maynooth na Irskem. David Thornalley z Univerze v Londonu v Veliki Britaniji, čigar delo je pokazalo, da je AMOC resnično na najšibkejši točki v 1600 letih, pa je dejal: "Ti znaki zmanjšanja stabilnosti so zaskrbljujoči. Vendar še vedno ne vemo, ali se bo zgodil propad ter kako blizu smo mu."