Projekt vrnitve na Luno, ki je poimenovan Artemida, je bil uradno napovedan leta 2017 kot del načrtov Nase za vzpostavitev trajne prisotnosti človeka na Zemljinem naravnem satelitu in uporabo tam pridobljenih izkušenj za prihodnjo misijo na Mars.
Prva misija Artemida 1, ki je bila testni polet brez posadke na Luno in nazaj, je bila po več preložitvah izvedena leta 2022. Misija Artemida 2, ki vključuje potovanje človeške posadke do Lune brez pristanka na površini, je bila prestavljena s konca tega leta na september 2025, je novinarjem povedal vodja ameriške vesoljske agencije Nasa Bill Nelson.
Misija Artemida 3, v okviru katere naj bi na Luno poslali prvo žensko astronavtko, naj bi nato sledila šele septembra 2026. "Varnost je naša najpomembnejša, prednostna naloga, poleg tega pa želimo ekipam projekta Artemida dati več časa za reševanje izzivov," je dejal Nelson.
NASA želi zgraditi tudi lunarno vesoljsko postajo Gateway, kjer se bodo vesoljska plovila priklapljala med poznejšimi misijami.
Podjetje SpaceX Elona Muska je dobilo naročilo za izdelavo pristajalnega sistema za Artemido 3, ki temelji na različici prototipa rakete Starship, toda sistem še zdaleč ni pripravljen. Oba orbitalna preizkusa sta se končala z eksplozijo.
Zamude pri raketi Starship imajo verižne učinke, tudi sama misija Artemida 1 pa je razkrila tehnične težave. Toplotni ščit na kapsuli za posadko rakete Orion je nepričakovano erodiral, zemeljska konstrukcija, ki se uporablja za izstrelitev orjaške rakete SLS, pa je utrpela več poškodb, kot je bilo pričakovano.
Ključna razlika med misijami Apollo v 20. stoletju in sedanjim obdobjem serije misij Artemida je vse večja vloga komercialnih partnerstev pri raziskovanju vesolja. Slednja so del širše strategije vključevanja zasebnih podjetij, da bi zmanjšali stroške in naredili vesolje dostopnejše.
KOMENTARJI (117)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.