'ZDA se Luni ne bodo več odpovedale': bazo bi jim zgradili roboti in droni

Človeštvo se z misijami Artemis počasi vrača na Luno. To se dogaja zdaj, ker se v zadnjih 50 letih ni splačalo vedno znova leteti na ta naš edini naravni satelit, nam je v intervjuju za 24ur.com pred mesecem dni pojasnil madžarski astronavt Gyula Cserenyi. Najprej so morali namreč dokazati, da lahko ljudje preživijo v nizki Zemljini orbiti, kar so dosegli z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS).

"ISS je zdaj naseljena 26 zaporednih let. Ljudje smo dokazali, da lahko živimo v vesolju. Zdaj se lahko vrnemo na Luno, kjer lahko zgradimo dolgoročno bazo," nam je povedal. In zdaj je te načrte Nasa javnosti tudi uradno razkrila.

Ameriška vesoljska agencija je z javnostjo delila podrobnosti o trifaznem načrtu Ignition Moon izgradnje lunarne baze. V prvi fazi bi na Luno poslala robotske pristajalne module in posebne drone, s katerimi bi raziskali zahteven teren tega vesoljskega telesa.

Med izbranimi podjetji, ki bi ta načrt izvedli, so tudi podjetje ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa Blue Origin, Intuitive Machines in Astrobotic, s katerimi so že sklenili pogodbe za izdelavo potrebnih naprav. Med drugim pa si Nasa želi tudi, da bi pristajalni modul podjetja Blue Origin Endurance lahko na Luni izvajal natančne pristanke, pa tudi avtonomno navigacijo in nadzor, poroča BBC.

Stroji bodo za Naso dostavili tudi znanstvene instrumente, vključno z visokoločljivostnimi kamerami in orodji, ki uporabljajo odboj laserske svetlobe za pomoč plovilu pri pristanku.

To robotsko raziskovanje naj bi trajalo do leta 2029, v tem času pa bi izvedli 25 izstrelitev, je v torek povedal izvršni direktor programa Moon Base Carlos García-Galán. Nato želi Nasa na Luni zgraditi jedrske in sončne elektrarne, vključno s fisijskimi reaktorji, do leta 2032 pa si želi zagotoviti "poltrajna" bivališča, v katerih bi lahko živeli ljudje.

Nasa je sicer že marca napovedala 20 milijard dolarjev (dobrih 17 milijard evrov) vreden program za izgradnjo stalne baze, ki jo bodo na južnem polu Lune do leta 2032 napajale jedrska in sončna energija. Torkove podrobnosti pa po besedah administratorja Nase Jareda Isaacmana pomenijo, da se ZDA "nikoli več ne bodo odpovedale Luni".

Človeštvo želijo ob tem na Luno vrniti še pred iztekom mandata aktualnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kot nam je v pogovoru za naš portal potrdila tudi slovenska astronominja Andreja Gomboc, ima namreč več držav in zasebnih podjetij velike načrte za ta naš naravni satelit, med katerimi je tudi gradnja jedrskih elektrarn, rudarjenje redkih surovin in druga izkoriščanja tega nebesnega telesa.

Stalna baza bi ZDA omogočila izvajanje znanstvenih poskusov, potencialno rudarjenje dragocenih virov in kasneje tudi lažje potovanje na Mars. A številni strokovnjaki se ob tem strinjajo, da je načrt Nase nerealen. Kljub uspehu ZDA pri misiji Artemis 2, ki je okoli Lune popeljala štiri astronavte, nekateri znanstveniki namreč menijo, da je verjetneje, da bo na Luni prva pristala prav Kitajska.

"Ne bi presenetilo, če bi Kitajska prišla tja prva," je za BBC dejal lunarni znanstvenik na Odprti univerzi dr. Simeon Barber ter ob tem izpostavil več Nasinih neuspehov pri zagotavljanju plovila, ki bi lahko pristalo na Luni.

Vodilni v tej tekmi sta prav ZDA in Kitajska - nobena od njiju ne bo vesela, če se na Luno ne vrne prva, je prejšnji mesec ocenila tudi Gomboc. Kitajska sicer podrobnosti svoje vrnitve skriva veliko bolj kot ameriška Nasa, znano pa je, da želi država na Daljnem vzhodu s človeško posadko na Luni pristati do leta 2030.