Zgodovinski mejnik: jeklo slovenskega podjetja na poti v vesolje

Specialna jekla z visoko dodano vrednostjo je skupina SIJ doslej proizvajala že za letalsko in jedrsko industrijo, z najnovejšim projektom pa je vstopila še na trg vesoljske. "Do poletja imamo namen proizvesti 1000 ton takega specialnega jekla," pravi vodja projektne pisarne za raziskovalno-razvojne projekte Danijel Mitrović.

S pomočjo Naravoslovnotehniške fakultete in Inštituta za kovinske materiale in tehnologijo so samo v treh mesecih razvili in izdelali jeklo, ki bo že kmalu poletelo v vesolje. Pri tem pa so presegli celo lastna pričakovanja. "Proizvodnja jekel za vesoljske tehnologije predstavlja sam vrh te poti," pojasnjuje direktor proizvodnje Branko Polanc.

Mitrović pa dodaja: "Uspeli smo izboljšati mehanske lastnosti tega jekla, tako da smo s končnim kupcem tudi posodobili njihove materialne baze."

Zaradi pogodbenih obveznosti naročnika jekla za gradnjo vesoljskega plovila še ne razkrivajo. Zahtevna vesoljska proizvodnja pa sicer teče po ustaljeni strokovni poti.

Jeklo, ki so ga razvili, odlikujejo izjemne mehanske lastnosti, saj mora prenesti ekstremne temperaturne razlike - od silovite vročine motorjev do mraza zunaj zemeljske orbite. Po besedah vodje raziskav in razvoja Stanislava Jaklja se pri njih pregleda tudi mikrostruktura pri vsakem vzorcu.

Od ulivanja do pakiranja in odpreme prvega slovenskega jekla, ki bo potovalo v vesolje, traja približno 75 dni. "Vse poteka zelo časovno usklajeno in brez kompromisov na področju kakovosti. Samo jeklo se rodi pri približno 1600 stopinjah, to je postopek ulivanja, postopek valjanja pa poteka pri temperaturah 1200 stopinj," pove Polanc.

Pa bi lahko Slovensko industrijo jekla, ki se sooča s finančnimi težavami, v boljše čase popeljala prav vesoljska tehnologija? "Vesoljska industrija je nekje na neki vzletni točki. Ocenjuje se, da je nekaj takšnega, kot je bila letalska industrija po drugi svetovni vojni, tako da se nadejamo velikih priložnosti. Vrata v ta segment smo si s tem projektom na stežaj odprli," pravi Mitrović.

Solastnica skupine, ki je sicer v večinsko ruski lasti in zaposluje približno 3600 zaposlenih, je tudi Republika Slovenija. Kot je za časnik Delo razkril šef SDH Žiga Debeljak, bi država svoj delež prodala tistemu lastniku, ki bi bil pripravljen prevzeti celotno družbo.