Zgodovinski preizkus: antimaterijo prvič prepeljali s tovornjakom

Gre za enega najbolj občutljivih transportov sploh. Antimaterija namreč ob stiku z običajno snovjo takoj izgine – v trenutku se pretvori v energijo. Zato je bil že sam poskus logistični in tehnološki izziv najvišje ravni.

V torek so tako raziskovalci na pot poslali 92 antiprotonov – torej delcev, ki so zrcalna različica protonov, a z nasprotnim nabojem. Shranjeni so bili v posebni napravi, t. i. transportni pasti, kjer so lebdeli v vakuumu, stabilizirani s superohlajenimi magneti.

Celoten postopek je trajal več ur. Skoraj tono težko kriogeno napravo so najprej počasi dvignili in jo iz laboratorija prenesli na tovornjak. Sama vožnja po območju raziskovalnega centra pa je trajala približno pol ure – dovolj, da so preverili, ali lahko tako občutljive delce sploh varno premikajo po cesti.

Po vrnitvi v laboratorij so sledili aplavz, olajšanje in tudi kozarec šampanjca, poroča AP.

Zakaj je vse skupaj pomembno? Na prvi pogled gre za majhno količino snovi – masa vseh prepeljanih antiprotonov je primerljiva z maso približno stotih atomov vodika. A pomen eksperimenta je bistveno večji.

Znanstveniki želijo antimaterijo preučevati z izjemno natančnostjo in jo primerjati z običajno snovjo. Prav v teh razlikah bi se lahko skrivali odgovori na eno največjih vprašanj fizike: zakaj vesolje sploh obstaja v obliki, kot jo poznamo.

Kot pojasnjuje vodja eksperimenta Stefan Ulmer, bi lahko raziskave zunaj Cerna omogočile meritve, ki so tudi do tisočkrat natančnejše kot znotraj samega pospeševalnika, kjer številni drugi eksperimenti ustvarjajo motnje.

Cilj je, da bi v prihodnje antimaterijo dejansko prevažali med državami – denimo do univerze v Düsseldorfu, ki je od Ženeve oddaljena približno osem ur vožnje.

A izzivi ostajajo. Trenutna naprava lahko antiprotonom zagotavlja stabilne pogoje le približno štiri ure, kar pomeni, da bo za daljše poti potrebna dodatna tehnološka nadgradnja.

Antimaterija sicer ostaja ena največjih ugank sodobne fizike. Po današnjih teorijah naj bi ob nastanku vesolja nastalo enako količinsko razmerje snovi in antimaterije. A danes skoraj vse, kar vidimo, sestavlja običajna snov.

Prav takšni eksperimenti bi lahko pomagali zapolniti to vrzel v razumevanju. Če bodo znanstveniki našli tudi najmanjše razlike med snovjo in antimaterijo, bi to lahko spremenilo naše razumevanje osnovnih zakonov narave.