76-letni Gottschalk, ki sicer v Sloveniji ni posebej znan, je novembra lani javnosti razkril, da so mu odkrili epitelioidni angiosarkom, zelo redko in agresivno obliko raka.
Redek rak krvnih žil
Epitelioidni angiosarkom spada med sarkome in nastane iz celic, ki obdajajo krvne žile. Gre za enega redkejših rakov, ki pa je znan po hitri rasti in velikem tveganju za ponovitev bolezni tudi po uspešnem zdravljenju.
Gottschalk je povedal, da je prestal dve operaciji in 33 obsevanj, s katerimi so zdravniki odstranili vse vidne znake bolezni.
"Trenutno sem zdrav, popolnoma brez raka," je dejal na družbenem omrežju Instagram. Obenem pa se zaveda, da se lahko bolezen vrne, zato sodeluje v raziskavi Univerze v Greifswaldu, kjer prejema terapevtsko cepivo proti sarkomu.
Skupno bo prejel 12 odmerkov, doslej jih je prejel osem.
Cepivo, ki ne preprečuje raka, ampak ga pomaga premagati
Čeprav izraz cepivo proti raku zveni podobno kot cepiva proti nalezljivim boleznim, gre za povsem drugačen pristop.
Preventivna cepiva, kot sta cepivi proti HPV ali hepatitisu B, preprečujejo okužbe, ki lahko kasneje povzročijo raka. Terapevtska cepiva pa so namenjena bolnikom, ki raka že imajo ali so ga preboleli. Njihov cilj ni preprečiti nastanka bolezni, ampak pomagati imunskemu sistemu prepoznati in uničiti preostale rakave celice ter zmanjšati možnost ponovitve bolezni.
To je pomembna razlika od kemoterapije ali obsevanja, ki neposredno uničujeta rakave celice. Cepiva delujejo posredno – aktivirajo imunski sistem, da delo opravi sam.
Zakaj je razvoj tako zahteven?
Razvoj cepiv proti raku je precej zahtevnejši kot razvoj cepiv proti virusom. Virusi imajo značilne antigene, ki jih imunski sistem zlahka prepozna kot tujek. Rakave celice pa nastanejo iz lastnih celic telesa in se pogosto zelo uspešno "skrijejo" pred imunskim sistemom. Poleg tega je vsak tumor genetsko drugačen.
Zato raziskovalci iščejo posebne označevalce – tako imenovane tumorske antigene ali neoantigene –, ki se pojavljajo le na rakavih celicah. Cepivo nato imunski sistem nauči, da jih prepozna in napade.
Prihodnost v personaliziranih cepivih
Eden najbolj obetavnih pristopov so personalizirana cepiva, prilagojena posameznemu bolniku.
Po odstranitvi tumorja zdravniki analizirajo njegov genski zapis in poiščejo mutacije, značilne samo za tega bolnika. Na podlagi teh informacij izdelajo cepivo, pogosto s pomočjo tehnologije mRNA, ki imunskemu sistemu posreduje navodila, katere rakave celice mora poiskati in uničiti.
Nekatera mRNA cepiva lahko ciljajo tudi več deset različnih mutacij posameznega tumorja. Prve klinične raziskave pri melanomu kažejo, da lahko v kombinaciji z imunoterapijo zmanjšajo tveganje za ponovitev bolezni ali smrt za približno 44 odstotkov v primerjavi s standardnim zdravljenjem.
Obetavni rezultati prihajajo tudi pri raku trebušne slinavke in pljučnem raku, poroča cancerresearch.org.
Nekatera cepiva so že del standardnega zdravljenja
Čeprav personalizirana cepiva še večinoma ostajajo v fazi kliničnih raziskav, so nekatera terapevtska cepiva že uveljavljen del zdravljenja.
Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je doslej odobrila več cepiv proti raku, med njimi BCG za zgodnji rak mehurja, Sipuleucel-T (Provenge) za napredovali rak prostate, T-VEC (Imlygic) za nekatere bolnike z melanomom.
Med preventivnimi cepivi pa sta že dolgo uveljavljeni cepljenji proti HPV in hepatitisu B, ki zmanjšujeta tveganje za nastanek raka materničnega vratu, nekaterih drugih rakov ter raka jeter.
Upanje predvsem za preprečevanje ponovitve bolezni
Za epitelioidni angiosarkom, ki ga je prebolel Gottschalk, trenutno še ni odobrenega terapevtskega cepiva. Prav zato sodeluje v klinični raziskavi.
Strokovnjaki poudarjajo, da univerzalnega cepiva proti vsem vrstam raka najverjetneje ne bo, saj je vsak tumor drugačen. Prihodnost zdravljenja zato vidijo predvsem v personaliziranih cepivih, ki bi bila prilagojena posameznemu bolniku in njegovemu tumorju.
Če bodo klinične raziskave uspešne, bi lahko takšna terapija v prihodnjih letih postala pomemben dodatek k operacijam, obsevanju, kemoterapiji in imunoterapiji ter zmanjšala tveganje, da bi se rak po uspešnem zdravljenju ponovno vrnil.
Sarkomi so redka skupina malignih tumorjev, ki se razvijejo iz mehkih tkiv v telesu, kot so mišice, maščevje, krvne žile, živci, kite ali globoka kožna tkiva. Za razliko od karcinomov, ki nastanejo v epitelijskih celicah (npr. v koži ali sluznici organov), sarkomi izvirajo iz mezenhimskih celic, ki gradijo podporne strukture telesa. Zaradi njihove raznolikosti in dejstva, da se lahko pojavijo kjer koli v telesu, so pogosto zahtevnejši za diagnosticiranje in zdravljenje.
Tehnologija mRNA (messenger RNA) deluje tako, da v celice vnese gensko navodilo za proizvodnjo določenega proteina. V kontekstu cepiv proti raku ta navodila celicam naročijo, naj proizvedejo specifične tumorske antigene, ki so značilni za bolnikov tumor. Ko imunski sistem zazna te proteine kot tuje, se aktivira, začne proizvajati protitelesa in aktivira celice T, ki nato ciljno poiščejo in uničijo rakave celice, ki vsebujejo enake označevalce. Ta metoda je revolucionarna, ker omogoča hitro prilagajanje cepiva specifičnim genetskim mutacijam posameznega bolnika.
Imunoterapija je vrsta zdravljenja raka, ki namesto neposrednega napada na rakave celice s kemikalijami ali sevanjem, pomaga bolnikovemu lastnemu imunskemu sistemu, da prepozna in uniči tumor. Rakave celice so namreč pogosto sposobne 'prikrivanja', saj izkoriščajo naravne zavorne mehanizme imunskega sistema, da se izognejo napadu. Imunoterapevtska zdravila te zavore sprostijo ali pa imunski sistem okrepijo, da postane bolj učinkovit pri prepoznavanju in eliminaciji rakavih celic. To predstavlja pomemben premik v onkologiji, saj se zdravljenje osredotoča na krepitev telesne obrambe.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.