Spregledana odkritja: od najstarejšega materiala na Zemlji do zarodkov tiranozavra

1. Odkrili najstarejši material na Zemlji, ki je starejši od Osončja  

Ko zvezda 'umre' oziroma eksplodira kot supernova, njene delce odnese v vesolje, ti postanejo del novih zvezd, planetov, meteoritov. In milijone let pred nastankom našega Sonca so se delci zvezde ujeli tudi v meteorit, ki je nato v 60. letih preteklega stoletja padel na Avstralijo. Skupina ameriških in švicarskih znanstvenikov je med analizo meteorita odkrila najstarejši material, kadarkoli odkrit na Zemlji, so sporočili januarja lansko leto. 

Gre za zvezdni prah, ki je starejši kot naše Osončje. Večina delcev zvezdnega prahu je starih od 4,6 do 4,9 milijarde let, najstarejši pa kar 7,5 milijarde let. Naše Osončje datira 4,6 milijarde let v preteklost.  "Gre za trdne delce zvezd, pravi zvezdni prah," je dejal glavni avtor študije Philipp Heck z univerze v Chicagu. 

2. Odkrili prve fosilne ostanke zarodka tiranozavra 

Znanstveniki so odkrili prve fosilne ostanke mladih tiranozavrov, tako mladih, da se še niso prebili iz lupin. Gre za dve ločeni odkritji na dveh različnih lokacijah. Fosil kremplja so leta 2018 našli v Kanadi, spodnjo čeljust (meri le 2,9 centimetra) pa leta 1983 v ameriški Montani. V obeh primerih gre za tiranozavra v embrionalni fazi, ko je bil še tesno zaviti v jajcu, piše National Geographic. Pomena fosilov se ob odkritju niso zavedali, saj ju sprva niso povezovali s tiranozavrom, šele kasnejša 3D-rekonstrukcija čeljusti je pokazala, da gre za 'plenilca vseh plenilcev'. 

Analiza obeh ostankov, ki datirata od 71 do 75 milijonov let v preteklost, je pokazala, da je eden največjih plenilcev na Zemlji svojo življenjsko pot začel majhen, približno v velikosti čivave, a z izredno dolgim repom.  

3. 'Brenčanje' in potresi na Rdečem planetu 

Novembra 2018 je na Rdečem planetu pristala Nasina sonda InSight, robotski geolog, katerega glavna naloga je preučevati "utrip" planeta, pogledati in vrtati v notranjost ter meriti seizmološke, geodetske in druge aktivnosti Marsa. In letos je InSight nazaj na Zemljo poslal svoje prve ugotovitve, ki so zbegale tudi tiste najpametnejše med nami. Mars se namreč neprestano trese, Nasin robotski geolog je zaznal na stotine potresov. Ob tem pa tudi nekakšno "tiho, neprestano brenčanje", ki se ga sliši s potresi. Od kod natanko prihaja, znanstveniki ne vedo. Zemlja ima več podobnih zvokov v ozadju, od šumenja vetra do zvoka valov, a 'marsovsko brenčanje' je višje kot zvoki na Zemlji. "To nas zelo bega," je februarja za National Geographic dejal Bruce Banerdt, član misije InSight. 

4. Rešili skrivnost zvezde Betelgeza

Ena najsvetlejših zvezd na nebu (natančneje deveta na nočnem nebu in druga najsvetlejša v ozvezdju Orion) je konec leta 2019 nenadoma začela izgubljati svoj sij in temneti. Februarja lani je svetila z le 36 odstotki, obenem se je začela spreminjati tudi njena oblika, je zaznala Evropska vesoljska agencija. Znanstveniki pojasnila za to spremembo niso imeli, nekateri so ugibali, ali se Betelgeza bliža koncu svojega življenja in bo kmalu eksplodirala. Nato pa je avgusta lani ameriška Nasa ponudila bolj preprosto razlago: svetlobo te rdeče orjakinje je zakril prašni oblak okoli nje. Vesoljni teleskop Hubble je namreč zaznal, da je Betelgeza med izbruhom v vesolje spustila plazmo, ki se je ob premiku navzven ohladila in oblikovala prašni oblak. Tudi s prostim očesom smo lahko že spomladi videli, da Betelgeza znova sije kot prej. 

5. Dinozavrova 'zadnja večerja' 

Lepo ohranjeni sprednji del nodozavra, ki je po Zemlji hodil pred 110 milijoni let, so znanstveniki odkrili že leta 2011 v kanadski provinci Alberta. A za navdušenje je ta dinozaver z oklepnim telesom poskrbel lani, ko je analiza pokazala, da se je skozi milijone let v želodcu ohranil tudi njegov zadnji obrok. Fosilizirana krogla rastlinstva je pokazala, da je imel le nekaj ur pred smrtjo nodozaver pojedino, ki je vključevala predvsem vrsto praproti. Lesene vejice, ki jih je pojedel skupaj s praprotjo, pa razkrivajo, da je verjetno umrl poleti. 

6. Konec drugega največjega izbruha ebole 

25. junija 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija uradno razglasila konec drugega največjega izbruha ebole v zgodovini, ki je ubil več kot 2300 ljudi. Znan je tudi pod imenom Kivu izbruh, poimenovan po istoimenskem jezeru ter pokrajini Severni Kivu v DR Kongo, kjer je bil izbruh najhujši. Prav tu se je ebola avgusta 2018 prvič začela širiti. Zajezitev širjenja je bila v tej pokrajini zaradi lokalnih nemirov in etničnega nasilja še posebej težavna. A zdravstveni delavci pod vodstvom Michaela Yaoja iz WHO so si pri zajezitvi pomagali z eksperimentalnim cepivom in cepili okoli 300.000 ljudi. 

Gre za izjemno nevarno hemoragično mrzlico z visoko stopnjo smrtnosti. Njeni simptomi vključujejo krvavitve, vročino, drisko, bruhanje, bolečine v trebuhu in mišicah. Ime je ebola dobila po reki v Kongu, kjer se je leta 1976 virus prvič pojavil. Od takrat beležimo posamezne izbruhe v različnih afriških državah. 

7. Najstarejša lobanja prednika človeka 

Kosi lobanje, leta 2015 najdeni v jami v Južni Afriki, so bili sprva videti, kot da pripadajo starodavnemu pavijanu. A ko sta Jesse Martin in Angeline Leece z univerze La Trobe v Avstraliji skupaj sestavila vse najdene dele, sta ugotovila, da imata pred seboj lobanjo homo erectusa. Dva milijona let stara lobanja velja za najstarejšo kadarkoli odkrito lobanjo prednika sodobnega človeka. Na istem območju, le nekaj metrov stran, so odkrili tudi lobanjo 'sorodnika' homo erectusa – paranthropus robustus. Obes vrsti sta živeli v istem obdobju, a slednja je izumrla veliko prej. Obe lobanji predstavljata "redek primer mikroevolucije znotraj človeškega vrste", je za BBC ob objavi znanstvenega prispevka o odkritju dejal Martin.

8. Na poti do odkritja DNK dinozavra? 

V vsaj 70 milijonov let starem hrustancu hadrozavra, katerega fosilni ostanki so bili najdeni v ameriški Montani, so znanstveniki odkrili celične strukture, kromosome ter (morda najpomembneje) celična jedra oziroma nukleus, torej strukture, ki hranijo DNK. DNK-ja iz fosiliziranih celic niso pridobili. "Raziskava je še v začetni fazi, a možnosti pred nami so vznemirljive, če se še poglobimo v podatke in še naprej preizkušamo in dopolnjujemo naše znanje o tem, kaj vse lahko se lahko ohrani v fosilih," je marca za National Geographic dejal paleontolog David Evans. 

9. Kdaj je prvi človek prispel na ameriška tla? 

Kamniti predmeti, odkriti v jami Chiquihuite na območju Mehike, nakazujejo na to, da so prvi ljudje na ameriško celino prispeli že pred 30.000 leti. To je med arheologi sprožilo burno razpravo, saj gre za oceno, ki je kar dvakrat starejša od dosedanje. Večina znanstvenikov je prihod človeka na ameriška tla namreč postavljala na čas pred približno 13.500 leti, ko se je odprla kopenska pot z azijske celine oziroma Beringov preliv med Aljasko in Sibirijo. A najnovejše analize kamnitih predmetov, med katerimi so tudi rezila in konice, kažejo, da so ti stari okoli 30.000 let, kar pomeni, da je človek prišel v Ameriko tisočletja, preden se je stopil led, ki je prekrival današnjo Kanado.

10. Koralni greben, višji od Empire State Buildinga

Ob znamenitem Velikem koralnem grebenu so avstralski znanstveniki odkrili koralni greben, visok kar 500 metrov oziroma višji kot npr. Empire State building. Gre za prvo takšno odkritje v zadnjih 120 letih. Gre za samostojni greben, ki ni del Velikega koralnega grebena. Podobnih so do sedaj odkrili sedem. Ekipa na krovu raziskovalne ladje Falkor, ki je v lasti Oceanskega inštituta Schmidt, je dokumentirala "koralno stolpnico", zbrala vzorce kamnin, usedlin in nekaterih organizmov. "Zahvaljujoč novim tehnologijam, ki so naše oči, ušesa in roke v globinah oceanov, lahko raziskujemo kot še nikoli doslej," je ob odkritju dejala Wendy Schmidt z omenjenega inštituta.