Odločitev za to, da se Plutonu odvzame status planeta morda sploh nima prave osnove, kaže najnovejša študija znanstvenikov z Univerze Centralne Floride (UCF).
Pluton so leta 2006 namreč izbrisali s seznama planetov, saj ni izpolnjeval zahtev Mednarodne astronomske zveze (IAU) za to, da se ga sploh obravana kot planet.
Nove raziskave, katerih rezultate so v sredo objavili na spletnih stranek znanstvene revije Icarus, pa zdaj kažejo na to, da se standardi oziroma pogoji, ki so jih uporabljali leta 2006 za določitev vrste nebesnih teles niso docela skladali z dognanji, ki jih navaja strokovna literatura s tega področja.
Zakaj so Pluton v prvi vrsti sploh izbrisali s seznama planetov?
Planet je po definiciji masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici. Hkrati mora biti njegova gravitacijska sila znotraj njegove orbite dovolj velika, da ga lastna gravitacija oblikuje v kroglasto obliko ter da počisti drobir v območju svoje tirnice. Z drugimi besedami: njegova orbita mora biti ’čista’. Prav slednja lastnost je eden od pogojev skupine strokovnjakov iz Mednarodne astronomske zveze, da se nebesno telo obravana kot planet. Pluton teh meril ni izpolnjeval, ker na njegovi orbiti najdemo zamrznjene plini ter druge objekte. Poleg tega pa njegovo orbito 'moti' tudi gravitacijska sila sosednjega Neptuna.
Definicija, ki se jo nenehno krši: zakaj ni ustrezna?
Tudi planetarnih znanstvenik na floridski univerzi in vodilni avtor študije Philip Metzger izpostavlja, da standardi, ki jih je IAU določila za opredelitev statusa planeta, niso v skladu z dognanju znanstvene literature.
Metzger, ki dela sicer tudi na floridskem vesoljskem inštitutu je po natančnem pregledu strokovne literature zadnjih 200 let namreč ugotovil, da je doslej samo ena publikacija, izdana leta 1802, za določitev statusa planeta zahtevala 'čisto' orbito. Razlog za tovrstno zahtevo ni znan in so ga odtlej že zavrgli.
Metzger, ki je najnovejšo študijo poimenoval Površna definicija, pravi, da namreč ni povsem jasno, kaj bi naj takratna zahteva po 'čisti' orbiti sploh pomenila. "Če bi bil ta faktor razumljen dobesedno, bi to lahko vodilo celo do tega, da se skorajda nobeno nebesno telo ne bi več moglo obravnavati kot planet," poudarja Metzger. "Ta opredelitev pa nam je tako dobesedno odvzela drugi najbolj zanimiv in kompleksen planet našega osončja," meni znanstvenik.
Po besedah strokovnjaka pa IAU-jeve definicije planetov docela ne upoštevajo niti planetarni znanstveniki. 'Kršitve' se najizraziteje kažejo pri pojmovanju lun – za planet so večkrat - že od časa Galileja naprej - denimo oklicali Jupitrovo luno Evropa in Saturnov Titan.
"Imamo seznam več kot sto najnovejših primerov, ko planetarni znanstveniki sami besedo 'planet' uporabljajo tako, da krši opredelitev, ki jo je določila IAU, ker se takšno poimenovanje preprosto izkaže za primerneje oziroma najbolj funkcionalno," pravi znanstvenik.
A na podlagi česa naj se planet potemtakem sploh določi? Kar se tiče Philipa Metzgerja, je treba planet opredeliti glede na lastnosti, ki so bistvene, splošne in stalne, namesto dejavnikov, ki se lahko sčasoma spreminjajo. Dinamika planetarne orbite namreč ni konstantna, temveč je zgolj "okupacija telesa v določenem obdobju". Ker se nenehno spreminja, tako po njegovem ne more služiti za osnovni opis in uvrstitev nebesnega telesa.
Znanstvenik zato predlaga, da se kot planeti opredelijo vsa nebesna telesa, če so le dovolj velika, njihova velikost pa zaradi lastne teže neposredno vplliva na njihovo obliko.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.