Znanstveniki pokazali prvo fotografijo črne luknje

Ob 15.07 so objavili prvi posnetek črne luknje nasploh. Posneli so jo astronomi v okviru projekta Event Horizon Telescope (EHT). Gre za projekt sodelovanja svetovnih znanstvenikov, ki ga financira EU. To je pomemben dokaz za obstoj črnih lukenj in postavlja nove mejnike sodobne znanosti, so sporočili iz Evropske komisije.

Gre za črno luknjo v središču galaksije Messier 87, ogromne galaksije v ozvezdju Device. Ta črna luknja je 55 milijonov svetlobnih let oddaljena od Zemlje, njena masa pa je 6,5 milijarde krat večja od mase našega Sonca. Premer črne luknje je 40 milijard kilometrov – trimilijonkrat več od našega planeta. Zaradi njene velikosti so jo znanstveniki označili za "pošastno". 

"Ta veliki znanstveni dosežek zaznamuje spremembo paradigme v razumevanju črnih lukenj, potrjuje napovedi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina in utira pot novim smerem vesoljskih raziskav," so sporočili iz Evropske komisije. 

Dogodek ob razkritju prve fotografije črne luknje si lahko ogledate na Facebook strani predstavništva Evropske komisije v Sloveniji ter na kanalih EbS in EUtube

Znanstveniki so pripravili tudi zanimivo animacijo, ki kaže, kaj bi videli, če bi lahko leteli mimo velike črne luknje. 

Za opazovanje neposredne okolice črne luknje so v projektu EHT nadgradili in povezali svetovno mrežo osmih teleskopov po vsem svetu. Lokacije teh teleskopov so na zahtevnih visokih nadmorskih višinah, med drugim v španski Sierri Nevadi, na havajskih in mehiških vulkanih, v arizonskih gorah, v čilski puščavi Atacama ter na Antarktiki, so pojasnili na Evropski komisiji.

V mednarodnem projektu sodeluje več kot 200 raziskovalcev iz Evrope, Severne in Južne Amerike ter vzhodne Azije.

"Domišljija pogosto navdihuje znanost in črne luknje že dolgo burijo naše sanje in radovednost. Zahvaljujoč prispevku evropskih znanstvenikov, danes obstoj črnih lukenj ni več le teoretičen pojem. To neverjetno odkritje znova dokazuje, da lahko s sodelovanjem s partnerji po svetu dosegamo nepredstavljivo in premikamo obzorja znanja," je dejal evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas.

Predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Jean-Pierre Bourguignon je čestital znanstvenikom za "navdihujoče odkritje, s katerim so premaknili meje našega znanja". 

Kaj je črna luknja?

Črna luknja je v astrofiziki teoretična zgostitev mase, katere težnostno polje je tolikšno, da ubežna hitrost presega hitrost svetlobe. Njeni težnosti ne more uiti niti svetloba. Velikost črne luknje določa njena masa, poroča STA. Slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc je v strokovnem članku za revijo Presek napisala, da črnih lukenj ne moremo videti tako, da se svetloba od njih odbije v oči oziroma instrument, saj ne oddajajo svetlobe.

"Izdaja" jih močno gravitacijsko polje, ki ga imajo okrog sebe ter vpliva na gibanje snovi in svetlobe v njihovi okolici. Na ta način so črne luknje opazili v rentgentskih dvojnih zvezdah in v središčih mnogih galaksij, vključno s središčem naše Galaksije.

Astronomska opazovanja kažejo, da obstaja ogromno črnih lukenj, ki jih lahko najdemo v različnih astronomskih okoljih in so zelo različne po velikosti. Majhne imajo maso nekaj deset mas Sonca in radij nekaj 10 do 100 km, zaznali pa so jih v rentgentskih dvojnih sistemih zvezd.

Velike črne luknje so našli v središčih večine galaksij. Te imajo mase od milijon do nekaj milijard mas Sonca, največje pa so po velikosti primerljive z našim Osončjem. Odkrili so jih na podlagi gibanja zvezd in medzvezdnega plina v njihovi bližini, še piše STA.

V zadnjih letih odkrivajo dokaze o obstoju "srednjih" črnih lukenj. Te imajo maso od okrog 100 do 10.000 mas Sonca. Videti je, da so povezane z mladimi kopicami zvezd.

Majhne črne luknje po današnjem razumevanju nastanejo iz masivnih zvezd ob koncu njihove življenjske poti. Kako so nastale srednje in velikanske črne luknje, zaenkrat ni jasno.