Jani Virk je v romanu Smeh za leseno pregrado predstavil otroka, ki doživlja na Zemlji najrazličnejše pregrade lastnega bivanja in si želi pobegniti tja, kjer bi se življenje odvijalo drugače. Veliko razmišlja o obstoju, o Bogu, ob vsem tem pa ohranja otroško igrivost in vedoželjnost. Malega junaka begajo sanjarije, v katerih se mu prikazujejo gola ženska telesa in v ljubezni do njih vidi neko pravo skrivnost. Knjiga skuša izpostaviti tudi povojni čas, ki ga Virk slika z dobršno mero grotesknosti, je še povedal Mitja Čander. Knjigo je na 205 straneh oblikovno uredila Špela Trobec - Jovanovič.
Andrej Blatnik je po desetih letih objavil knjigo kratkih zgodb z naslovom Zakon želje. Sam pravi, da se je v omenjenem delu srečal z nekim novim avtorjem, ki je zavrgel intelektualno igro, čeprav ve, da obstaja. Zgodbe so različne in prav tako različno napisane, nekatere kot šolski spisi, pri drugih pa mora biti bralec pozoren in slediti niti, ki jo niza pisatelj. V delu Zakon želje se zrcali zrela pisava, ki je formalno perfekcionistična, je povedala Petra Vidali. Gre za vprašanje med žensko in moškim, ki se mu pridružuje tudi odnos med starši in otrokom, nova pa je tudi sled zgodb, kjer se posameznik srečuje s skupnostjo, je še povedala Vidalijeva. V spremni besedi je Uroš Zupan med drugim zapisal: "Andrej Blatnik je B. B. King naše proze. Tisto, za kar nekdo potrebuje sto strani, Andrej naredi na treh. Zvok in podobe še dolgo ostanejo na koži, v ušesih in glavi".
