Makedonski predsednik Boris Trajkovski je medtem napovedal, da bo še do konca tedna pri vseh večjih strankah v Makedoniji skušal najti podporo za njegove nove predloge za zagotovitev miru v državi. V skladu z njegovim načrtom naj bi albanske skrajneže na severu države najprej vojaško in politično osamili, potem pa razorožili. Pod določenimi pogoji naj skrajneže, ki bi se odločili za predajo, tudi pomilostili.
Dogodke v Makedoniji pozorno spremlja tudi mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Sodelavci tožilstva haaškega sodišča v Makedoniji zbirajo informacije, vendar pa sodišče doslej v Makedoniji še ni uvedlo uradnih preiskav o morebitnih vojnih zločinih, je danes v Haagu pojasnila tiskovna predstavnica glavne tožilke sodišča Carle del Ponte. Ni pa želela razkriti, kje v Makedoniji naj bi delovali ti sodelavci haaškega sodišča. Zagotovila je le, da so "v stikih s prebivalci, ki lahko pričajo o tamkajšnjih dogodkih". Haaško sodišče je sicer danes ponovno opozorilo, da je po mandatu Združenih narodov pristojno za preganjanje vseh vojnih zločinov na celotnem ozemlju nekdanje Jugoslavije, torej tudi na ozemlju Makedonije.