Ni šlo za spopad, ampak za tajne volitve, kjer so delegati sprejeli odločitev. Zaupnico k svoji izvolitvi se vezal na določeno sestavo izvršilnega odbora, kar je normalno, ne samo v parlamentarnih sistemih, temveč povsod, kjer se kadrovska politika izvaja transparentno. Ključni razlogi za to, da nisem predlagal, da je tudi gospod Hvalica v izvršilnem odboru, niso v kakšni prihodnji vladi ali v evropsko pogojenih novih koalicijah, temveč so bistveno bolj prozaične. Enostavno se zadnje leto dni ni dalo delat. Gospod Hvalica je sedel na sejah izvršilnega odbora, tam včasih kaj pokritiziral, predlagal nikoli nič, vse zapisoval in nam grozil, da bo vse to objavil v svoji knjigi.
Ali morda ne bi bilo bolj pametno trenja urediti na bolj diplomatski način?
Seveda. To smo tudi poskušali več kot eno leto, ker je do različnih trenj med celotnim vodstvom in gospodom Hvalico prihajalo že prej. Hvalica je precej nestrpno, tako kot je nastopal do svojih političnih nasprotnikov, nastopal tudi do svojih prijateljev. Velikokrat smo šli potem na pijačo in zadeve zgladili, kasneje pa se enostavno ni več dalo. Dejstvo je, da je bilo vzdušje tako, da se ni dalo delati. Veliko ljudi, ki so ogromno naredili za stranko, toliko kot Ivo Hvalica ali pa še več, je pred kongresom prihajalo k meni in reklo, da v takšnih razmerah ne želijo več aktivno sodelovati v politiki. Zato sem moral na kongresu sprejeti odločitev, ker je Hvalica od jutranjih ur naprej samo obtoževal. Mene si sicer ni upal, vendar je v izjavah novinarjem javno napadal ostale kolege. To je bilo potrebno presekati, drugače bi se še dve leti ukvarjali s tem.
Ali je po vašem mnenju realno pričakovanje, da bi se sedanja vladna koalicija spremenila in da bi vstopili vanjo?
Ne vem, kaj se bo zgodilo. Če bo predsednik vlade kandidiral za predsednika republike, bo verjetno voljena nova vlada. Vendar ne verjamem, da ob obstoječem razmerju sil v parlamentu lahko pride do bistveno drugačne koalicije kot je zdaj os med Liberalno demokracijo in Združeno listo.