Naslovnica

O ustanavljanju novih občin

Ljubljana, 13. 07. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V ZLSD so že leta 1994 opozarjali, da težnja po prevelikem drobljenju občin ni dobra, ta trend se je ponovil leta 1998, vse pa kaže, da bo tudi zadnje preoblikovanje mreže občin potekalo podobno. Kot je povedal poslanec ZLSD Bojan Kontič, zato pozdravljajo odločitev ministrstva za notranje zadeve, ki bo vladi predlagalo, naj dosledno upošteva zakonske pogoje za ustanavljanje občin tako glede števila prebivalcev kot tudi vseh ostalih pogojev. Kontič je opozoril, da je nesprejemljivo, da kar 95 sedanjih občin od 192 ne zadovoljuje kriterija 5000 prebivalcev. Problem je tudi v tem, da je zakon o financiranju občin "pozival" krajevne skupnosti k preoblikovanju v občine, saj so lahko pridobile predvsem več sredstev za infrastrukturo. Po prepričanju ZLSD so zato nujne spremembe tega zakona v smeri nagrajevanja občin, ki so pripravljene na povezovanje.

V Novi Sloveniji pa so, nasprotno, prepričani, da je bolje dopustiti čim več občin, seveda v tistih slovenskih krajih, ki so sposobni izpolnjevati občinske naloge. Po mnenju Andreja Bajuka, bodo podprlli vse tiste kraje, kjer ljudje resnično to hočejo in je hkrati izvedljivo. Če se ljudje lahko organizirajo na tak način, da lahko rešujejo svoje probleme na najnižji ravni, tedaj je po mnenju Bajuka to se pravilno in za to se bodo v stranki NSi tudi zavzemali.

V Združeni listi tudi menijo, da je nadaljnje drobljenje države na občine nesmiselno brez dvostopenjske lokalne samouprave oziroma uvedbe pokrajin. Po Kontičevih besedah bi bilo najprej potrebno spremeniti ustavo in nato z zakonom določiti pristojnosti pokrajin, njihovo finančno neodvisnost in jih šele nato teritorialno oblikovati. V nasprotnem primeru bi ponovili napako iz časa ustanavljanja občin.

V ZLSD že devet let opozarjajo, da zakon o denacionalizaciji ni dober in da je "zelo širokogruden" v primerjavi z ureditvami v drugih evropskih državah. Kot je povedal Miran Potrč, jih zato veseli, da to ugotavlja tudi predsednik vlade Janez Drnovšek, žal pa jim je, da takšna spoznanja niso bila upoštevana takrat, ko bi bilo možno zakon še spremeniti. "Če bi leta 1992 pristopili k noveliranju zakona, ne bi mogli govoriti, da vanj posegamo v času, ko je polovično že izveden," je dejal Potrč in spomnil, da so že od leta 1992 naprej dajali pobude za spremembe zakona.

ZLSD veseli tudi spoznanje predsednika vlade, da je zakon neprecizen in dopušča različne razlage, kar je pokazala tudi praksa. Tudi to so v ZLSD po Potrčevih besedah več čas trdili in opozarjali, da bi kazalo zakon v tej smeri natančneje opredeliti. Tudi možnost poravnave med državo in Cerkvijo bo ZLSD veselila, vendar pa ta premierova napoved kaže, da izvedba denacionalizacije, še posebej, kar zadeva Cerkev, "le ni tako zelo vezana samo na zakon in formalne postopke", je dejal Potrč. Opozoril je, da je bilo najprej rečeno, da gre za formalne postopke, ki jih je treba izvajati, zdaj pa se vidi, da bi bilo želeno in možno tudi kaj drugega. Potrč je še ocenil, da sta ureditev premoženjskih odnosov s Cerkvijo in denacionalizacija od prvega dne izrazito politični vprašanji, kar ve tudi predsednik vlade.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.