podlaga za novo kvaliteto odnosov med državama. Pozdravili pa so tudi napore sosednje države za ureditev položaja slovenske manjšine.

Osimski sporazumi so v celoti določili državno mejo med Italijo in takratno Jugoslavijo. Podpisnici sta se zavezali, da bosta uredili položaj narodnostnih manjšin s svojo zakonodajo, ter da bosta sklenili sporazum o odškodnini za odvzeto italijansko premoženje. Dogovorili pa sta se tudi za okrepljeno gospodarsko sodelovanje. Sporazume je z izmenjavo not leta 1992 nasledila Slovenija.

25 let po podpisu sporazuma Italija še vedno ni sprejela zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Na to so na današnji novinarski konferenci opozorili predstavniki tržaškega društva Edinost, ki pa so kritični tudi do osnutka zakona, ki čaka na potrditev v italijanskem parlamentu.

Osnutek zakona po njihovem mnenju ne zagotavlja ustrezne ravni varstva slovenske manjšine.

Še vedno je odprto tudi vprašanje odškodnine za odvzeto premoženje italijanskim državljanom. O tem je v sredo, na sprejemu diplomatov pri predsedniku Kučanu, spregovoril tudi bivši diplomat Marko Kosin.

Leta 1983 sta se Italija in Jugoslavija dogovorili o višini odškodnine. Po razpadu države je Slovenija prevzela svoj del, ki znaša okoli 60 milijonov dolarjev in začela denar nakazovati na poseben račun v Luxemburgu. Italija pa se do sedaj te vsote še ni dotaknila.

Poglejmo zdaj še drugo plat zgodbe: zakaj Italija še ni izpolnila dveh določil Osimskih sporazumov: zaščito slovenske manjšine in odškodnino istrskim optantom.

Glavni razlog za odlašanje pri uresničevanju določil iz Osima leži v italijanskih notranjepolitičnih sporih. Povojni izseljenci iz slovenskega Primorja in Istre so namreč priročen argument, ki ga desnica vedno znova uporablja v spopadih z levico. To se je jasno pokazalo tudi med parlamentarno razpravo o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, ki ga je levosredinski vladni koaliciji sicer uspelo spraviti skozi poslansko zbornico, zdaj pa je obtičal v senatu in nič ne kaže, da bo v tem mandatu sploh potrjen.

Prav tako je šele zdaj v pripravi zakon o odškodninah optantom. Desnica še vedno zahteva vračanje njihovega premoženja v naravi, čeprav sta Osimski in kasneje Rimski sporazum to možnost izključila. O zakonu se trenutno pogajata vlada in tržaško združenje optantov. Po podatkih tega združenja je še živečih upravičencev okrog 150.000. Ko bo zakon sprejet, bodo lahko z denarjem, ki ga bo država dobila z luksemburškega računa, kupili nepremičnine v Sloveniji. Vendar bi vlada v Rimu v trenutku, ko bi dvignila denar z računa, priznala, da do Slovenije in Hrvaške nima nikakršnih terjatev več. To pa je argument, ki se mu italijanska diplomacija ni pripravljena tako zlahka odpovedati.