Trubar ni samo oče slovenske književnosti, ampak tudi prvi tvorec ideje, da smo Slovenci narod, kar pomeni temelj in začetek postopnega narodnega ozaveščanja, utrjevanja narodne samobitnosti in postavljanja družbenoekonomskih in političnih zahtev tega naroda, je poudaril Norčič. Trubar je napisal, sestavil in izdal 26 knjig in njegovo delo je spodbudilo še druge protestantske pisce, med njimi Bohoriča, Krelja, Dalmatina, da so po svojih močeh prispevali, da smo Slovenci v drugi polovici 16. stoletja dobili preko 50 slovenskih knjig. Katekizem in Abecednik, izdana leta 1550, sta pomembna mejnika v zgodovini Slovencev, saj je z njima Trubar izoblikoval hkrati slovenski katekizem, cerkveno pesmarico in evangeličanski obrednik, ustvaril temelj Cerkvi Božji slovenskega jezika in uvrstil slovenski narod med tiste evropske narode, ki so že tako zgodaj pisali v svojem jeziku.
Letošnji državni praznik dan reformacije ima poseben pomen. V zadnjem letu tega tisočletja namreč Slovenci praznujemo 450. obletnico izida prvih dveh slovenskih knjig, ki ju je leta 1550 napisal Primož Trubar v Rothenburgu nad Taubero in natisnil z Tübingenu. Na pobudo Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar so ob tej priložnosti septembra v teh dveh nemških mestih skupaj z najvišjimi predstavniki slovenskih in nemških mestnih oblasti ter slovenske in nemške evangeličanske cerkve odkrili spominski plošči. Zdaj so spominska obeležja v vseh pomembnih krajih Trubarjevega delovanja v Nemčiji. V Kemptenu in Bad Urachu, kjer je Trubar vodil Ungnadov biblijski zavod, so Nemci sami postavili ploščo oziroma spomenik. V Tübingenu, kjer so tiskali Trubarjeve knjige, se danes z raziskovanjem njegovega življenja in dela stalno ukvarja pet univerzitetnih učiteljev, med njimi sta dva, ki sta se naučila slovensko.
