Operacija Blisk, kot tudi Nevihta, v kateri so avgusta istega leta hrvaške enote osvobodile Kninsko krajino, sta že nekaj mesecev v središču pozornosti hrvaške javnosti. Še posebej potem, ko so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije marca v Zagrebu zaslišali načelnika generalštaba hrvaške vojske, generala Petra Stipetića, ki je osumljen vojnih zločinov v Blisku in Nevihti, pa tudi Medačkem džepu leta 1993. Stipetić je takrat dejal, da se ne čuti krivega in da bo uspel dokazati, da se na območjih, kjer je deloval, niso zgodili vojni zločini.
Hrvaška vlada je decembra lani sprejela 13 sklepov o sodelovanju s sodiščem, v katerih je med drugim zahtevala, naj haaško sodišče preiskuje le posamične konkretne zločine, ne pa operacij Nevihta in Blisk, ki sta bili legitimni in sta pomenili zgolj vrnitev okupiranega ozemlja. Hrvaški premier Ivica Račan je takrat izjavil, da Zagreb želi sodelovati s haaškim sodiščem, da pa ne bo sprejel nobenih obtožnic za domovinsko vojno ali proti operacijama Nevihta in Blisk. Hrvaška vlada je od haaškega sodišča tudi zahtevala, naj spoštuje legitimnost omenjenih dveh vojaških operacij, in vztrajala, naj posveti več pozornosti zločinom, ki jih je v obdobju od leta 1991 do 1995 na območju Hrvaške zagrešila nekdanja JNA. Medtem vlada v Beogradu vztraja, da mora haaško sodišče raziskati vse zločine med omenjenima operacijama.