Le-te so motivno, idejno in oblikovno povezane s kmečkim življenjem, domišljijo in pesništvom. Kmečko življenje, ki je seveda popolno nasprotje Murnu neljubega mestnega sveta, je pesnik dojemal le v idilični, folklorni podobi, ki je ustrezala podobam njegove domišljije. V svojih kmečkih pesmih opisuje kmečke vasi, bele hiše, praznike in navade. Navzlic mestoma že kar evforičnemu opisovanju kmečkega življenja pa je osnova pesmi melanholična - obup nad življenjem, osamljenost in slutnja smrti, s čimer so prepredene tudi druge njegove pesmi.
Naslovnica
Obletnica smrti Josipa Murna Aleksandrova
Ljubljana, 18. 06. 2001 00.00 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
MOP - Agencija RS za okolje
Komentarji
0
Pesmi Ne vem, kdo bolj je tožen, Ko dobrave se mrače, Pa ne pojdem prek poljan, Dolga, dolga je zimska noč, Prišla je jesenska noč sodijo med najbolj znane lirske izpovedi v slovenski književnosti. Njihov avtor, Josip Murn Aleksandrov, je na današnji dan pred natanko 100 leti, kot pred njim Kette, umrl v Cukrarni. Poleg pesmi je Murn pisal še prozo, kratke črtice in novele, a se v pripovednika zaradi zgodnje smrti194160- umrl je star 22 let, ni utegnil razviti. Najmočnejša plat Murnove lirike je razpoloženjsko pesništvo ob naravi, prav tako velja omeniti življenjsko izpovedne pesmi in posebno, zanj značilno zvrst194160- kmečke pesmi.
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
