Če smo lani namenili 904 milijone, bi še letos obrambne izdatke povišali na 2 odstotka BDP, to je 1,3 milijarde evrov, do leta 2030 pa postopno na 3 odstotke BDP, to je 2 milijardi evrov. Čemu se bomo odpovedali? Kako zagotovili denar?
Fiskalni svet je že prižgal alarme. Luknja v proračunu je kar 20-krat večja kot leto prej, več kot pol milijarde evrov. Predvsem pa: ali ta referendum sploh bo? In četudi bo, ni zavezujoč.
Levica je predlagala razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, kar je sprožilo razpravo o tem, ali je takšen referendum sploh potreben in kakšen bi bil njegov vpliv. Čeprav referendum ne bi bil zavezujoč, bi lahko vplival na odločanje državnega zbora.
Vlada sicer zagovarja postopno povečevanje izdatkov za obrambo, vendar Levica opozarja na morebitne pritiske za še večje povečanje in s tem ogrožanje drugih področij.
Matej Tašner Vatovec iz Levice je izpostavil, da je glavni razlog za predlog referenduma "histerija, ki se je začela v začetku tega leta," povezana z inavguracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in povečanim pritiskom Nata na države članice za dvig obrambnih izdatkov.
Po njegovem mnenju bi morali o tako pomembnem vprašanju povprašati ljudi, saj gre za ogromne zneske, ocenjene na 20 milijard evrov v desetih letih. Nasprotno pa Martin Premk iz Gibanja Svoboda meni, da je referendum nepotreben, saj Slovenija že povečuje izdatke za obrambo in ima načrt za postopno doseganje treh odstotkov BDP do leta 2030.
Premk je zagotovil, da povečanje obrambnih izdatkov ne bo ogrozilo drugih področij, kot so stanovanja in socialna podpora. "V okviru treh odstotkov se ne bo treba nič odpovedati," je dejal.
Kljub temu Vatovec opozarja, da so prisotni pritiski za še večje povečanje, celo do petih odstotkov BDP, kar bi lahko povzročilo težave. Izpostavlja tudi vprašanje dvojne uporabe sredstev, pri čemer podpira usmerjanje denarja v izgradnjo bolnišnic in druge civilne infrastrukture, vendar dvomi, da bi takšen pristop bil sprejemljiv za Nato.
Vatovec je izpostavil tudi tezo o nevtralnosti Slovenije in dejal, da ne vidi utemeljenih vojaških razlogov za občutek ogroženosti s strani sosed ali drugih držav. Premk pa je poudaril, da bo Slovenija pri treh odstotkih BDP vztrajala in da ni edina država v EU in Natu, ki se ne strinja s tako velikim povečanjem.
"Če smo mi včasih lahko rekli Beogradu ne, ko je od nas zahteval ne vem kaj, bomo pa zdaj morali reči tudi enkrat Bruslju ne, da bo Slovenija ostala na teh treh odstotkih BDP," je dodal.
Pobudo za referendum bosta morala obravnavati še odbor za obrambo in državni zbor.
Kljub temu, da je Premk izrazil mnenje, da je referendum nepotreben, je Vatovec poudaril, da je koalicija že imela nekaj takšnih referendumov in da se odločitve ljudstva spoštujejo. Poudaril je, da so se tega držali tudi pri vprašanjih volilne zakonodaje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.