"Želimo si, da se trud zaposlenih pozna tudi v njihovih denarnicah," je poudaril finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da gre za "pravico, ki velja za vse" in ne le za nagrado. Kljub priznanju, da bo vplivača na gospodarstvo in javne finance je Boštjančič zagotovil, da vlada ne želi delovati enostransko in da bo ključno najti rešitev v dialogu s sindikati in delodajalci, ki bo "dolgoročno vzdržna" in sprejemljiva za vse, ne pa "kaprica vlade, ki obremenjuje in duši gospodarstvo".
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je ostro zavrnil interpretacijo vlade in jo označil za "predvolilno kampanjo", saj bi po njegovem mnenju socialni dialog moral potekati za zaprtimi vrati pred kakršnokoli javno objavo. "Če tole ne bi bila že predvolilna kampanja, potem bi se najprej usedli za mizo in izvedli socialni dialog," je poudaril Cvar in opozoril, da je neprimerljivo božičnico primerjati z evropskimi državami, saj ima Slovenija že zdaj precej visoke obveznosti do delavcev, vključno z vštevanjem malice v delovni čas in togim sistemom odpuščanja.
Cvar je bil še posebej kritičen do načina komunikacije vlade, saj je predlog objavila v javnosti, preden se je o njem sploh posvetovala s socialnimi partnerji. To ustvarja "lažno upanje" med zaposlenimi, medtem ko mnoga podjetja, ki se soočajo z ohlajanjem gospodarstva in primanjkljajem v državni blagajni, take obveznosti ne morejo izpolniti. Cvar je opozoril, da takšno ravnanje lahko podjetja potisne na rob preživetja.
Državna sekretarka z ministrstva za finance Katja Božič je pojasnila, da je vladna pobuda namenjena spodbujanju razprave v okviru socialnega dialoga. Končni cilj je razbremeniti delo v Sloveniji, povečati privlačnost dela in izboljšati gmotni položaj vseh zaposlenih, tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, kar bi vplivalo tudi na motivacijo in dodano vrednost. "Vlada si želi s tem ukrepom spodbuditi razpravo v okviru socialnega dialoga," je poudarila. Na ministrstvu so prepričani, da takšne rešitve terjajo sodelovanje.
Božičeva je dodatno pojasnila, da je želja vlade, da bi se rešitev oblikovala in uvedla že v letošnjem letu. Predlog izhodišč, potrjenih na vladi, predvideva enako višino božičnice za vse zaposlene, ne glede na to, ali so v javnem ali zasebnem sektorju. Gre za 639 evrov, kar predstavlja polovico minimalne plače. Posebej je izpostavila, da bi bila ta vsota s stališča prejemnika v celoti izvzeta iz obdavčitve. Vlada je izhodišča že posredovala članom ESS s pozivom za čimprejšnji začetek dialoga.
Cvar je bil kritičen. "Dajmo opraviti socialni dialog. To je enostavno popolnoma napačno smer." Trdi, da "tvoriti neko kampanjo na račun gospodarstva" enostavno ne bo šlo. Namesto ustvarjanja pritiska v javnosti, bi se morali najprej usesti za mizo, se dogovoriti, šele nato pa objavljati sklepe.
Vlada tudi načrtuje, da bo prag prihodkov za polne normirance dvignila s prejšnjih 60.000 na 120.000 evrov. Davčni sistem bi se spremenil tako, da bi prvih 60.000 evrov bilo obdavčenih s 4,1-odstotno stopnjo, medtem ko bi bili prihodki do 120.000 evrov obdavčeni z 20-odstotno stopnjo. Tudi za popoldanske normirance se predvideva zvišanje praga s 30.000 na 50.000 evrov. Kot je poudaril Blaž Cvar, gre za popravek preteklih napačnih potez, ki so jih vlada storila brez poslušanja strokovnih argumentov, kar je povzročilo veliko škodo. Zato so ti popravki nujni, a še vedno zahtevajo nadaljnjo razpravo, je dodal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.