Državni zbor je izglasoval obvezno božičnico v višini 639 evrov neto, ki jo morajo podjetja izplačati delavcem do 18. decembra. Le poslanec Miha Kordiš je glasoval proti, saj je ocenil, da gre pri neobdavčeni božičnici dejansko za prihranek delodajalcev. Poslanci SDS in NSi niso glasovali proti, a so izrazili pomisleke in zaskrbljenost. Poslanci SDS so obljubili, da bodo prejeto božičnico darovali v dobrodelne namene. Podporo so ji izrazili vsi koalicijski poslanci, ki v ukrepu vidijo izpolnitev predvolilnih obljub in sistemsko rešitev za prihodnost. Ukrep določa, da se pri božičnici ne plača prispevkov in davkov, kar jo razlikuje od drugih izplačil.
Poslanec NSi Jožef Horvat je izrecno poudaril, da gre pri uvedbi obvezne božičnice za "predvolilno podkupovanje" in "slaščičarno pred volitvami". Povedal je, da NSi podpira nagrajevanje pridnih delavcev ob dobrih poslovnih rezultatih, vendar pa izpostavil ustavno načelo svobodne gospodarske pobude. "Tam, kjer se dejansko konča svoboda podjetništva, se začne prisila države," je dejal Horvat, pri čemer je poudaril, da nova rešitev pomeni prisilo države, kar ni dobro. Posebej je pozdravil dejstvo, da se od te božičnice ne plačajo prispevki in davki, kar je ugodno, a hkrati opozoril, da to pomeni, da zaradi nje za delavce ne bo višje pokojnine. Takšno obliko državne intervencije v gospodarstvo v NSi močno kritizirajo.
Poslanka Gibanja Svoboda Sandra Gazinkovski je odločno zavrnila obtožbe o podkupovanju in poudarila, da je uvedba obvezne božičnice izpolnitev predvolilne obljube, dane državljanom že na začetku mandata. Pojasnila je, da Golobova vlada stoji za svojo zavezo, da bodo vsi delavci nagrajeni. Navedla je, da kljub temu, da slovenska podjetja generirajo 6,5 milijarde evrov čistega dobička letno, v preteklosti niso v celoti izkoriščala te možnosti za izplačilo nagrad zaposlenim, zato je ukrep nujen. Gazinkovskijeva je poudarila, da obvezna božičnica predstavlja "temelj za naslednja leta", in napovedala, da se to izplačilo, skupaj z zimskim dodatkom za upokojence, uvršča med ključne socialne ukrepe vlade, ki dvigujejo standard življenja vseh slojev prebivalstva in jim omogočajo, da končno zadihajo med božičnimi prazniki. Pravi, da ne vidi razloga, zakaj zaposlenih ne bi nagradili ob takšnih rezultatih.
Medtem ko Gibanje Svoboda poudarja visoke dobičke slovenskega gospodarstva v višini 6,5 milijarde evrov kot argument za izplačilo božičnice, je poslanec Horvat opozoril na drugi del enačbe, in sicer vlaganja. Zastavil je vprašanje, koliko gospodarstvo dejansko investira v primerjavi s svojimi dobički, s pripombo, da minister Luka Mesec pri predstavitvi številk o dobičkih ni omenjal investicij. Horvat je ocenil, da so investicije na letni ravni običajno približno 50 odstotkov višje od dobička, s čimer je želel poudariti pomen ponovnega vlaganja ustvarjenega dobička v razvoj in rast, ne zgolj v nagrade, s čimer ostaja manj denarja za delitev. Dodatno je izpostavil, da je dobiček normalna stvar in pogoj za obstoj podjetja.
Horvat je vladne dosežke demantiral, zlasti glede zdravstva, kjer je vlada po njegovih besedah državljanom podelila le "pravico do čakanja v čakalnici" in ne dejanskih rešitev. Posebej ostro pa je kritiziral ekonomsko politiko. Povedal je, da je Golobova vlada v obdobju od 2023 do 2028 gospodarstvo in davčne zavezance dodatno obremenila za 7,5 milijarde evrov s svojimi zakonskimi predlogi, s čimer so bistveno poslabšali pogoje poslovanja in življenja. Horvat je očital premierju Robertu Golobu, da je slovenskim gospodarstvenikom svetoval, naj gredo optimizirat svoje poslovanje na Hrvaško, če pa jim tam ni všeč, pa v Bosno. To je Horvat označil za "izgon" in ne "zagon gospodarstva", kar naj bi bilo nezaslišano in kontraproduktivno v evropskem prostoru.
Več si poglejte v priloženem videu!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.