Po besedah državnega sekretarja za notranji trg Eda Pirkmajerja je to prvi korak k zagotavljanju skladiščnih zmogljivosti za obvezne naftne rezerve v Sloveniji, naredili "pa smo ga tam, kjer je bilo najbolj enostavno". Zavod za obvezne rezerve nafte si je del skladiščnih zmogljivosti že zagotovil v Nemčiji, sporazum med vladama je bil podpisan decembra lani, Slovenija pa se pogovarja tudi o možnostih skladiščenja v Italiji. "Vsaj polovico teh zmogljivosti želimo zagotovimo tudi na slovenskem območju. Zato se dogovarjamo še z drugimi ponudniki, med njimi so naftne družbe - Petrol, Istrabenz in Nafta Lendava," je dejal Pirkmajer. Pogovori s Petrolom potekajo, vendar so "malo bolj zapleteni, saj gre za zagotovitev lokacij, kjer bodo ta skladišča stala in delovala". Po besedah Pirkmajerja datuma sklenitve morebitnega dogovora z največjo slovensko naftno družbo še ni mogoče napovedati, v mesecu dni pa bi bilo po njegovem mnenju lahko znanega kaj več. Kot so pojasnili na zavodu, že usklajujejo priprave za podpis pisem o nameri s podjetji, ki so zainteresirana za izgradnjo novega rezervoarskega prostora oz. rekonstrukcijo že obstoječih skladišč na področju Lendave, Rač, Celja, Ljubljane, Ortneka in Srmina.
V Sloveniji se obstoječe rezervoarske zmogljivosti, kot so pojasnili na zavodu za obvezne rezere nafte in njenih derivatov, uporabljajo predvsem za komercialne namene oz. zaloge, zato bo skladiščni prostor za hrambo večinskega dela 90-dnevnih obveznih rezerv potrebno dodatno zgraditi oz. na določenih lokacijah rekonstruirati obstoječe rezervoarske zmogljivosti. Zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora in v skladu z razvojnimi možnostmi v prostoru je omenjeni zavod skupaj s pristojnim ministrstvom za gospodarstvo pospešil aktivnosti za čimprejšnjo zagotovitev potrebnih rezervoarskih zmogljivosti. Zato je poiskal že zgrajene lokacije, in sicer na področjih, kjer je poraba naftnih derivatov največja. Gre za lokaciji na Verovškovi 70, JP Energetika v Ljubljani in na Jadranski cesti 28, TOM Maribor. Obe podjetji se ukvarjata s pridobivanjem toplotne energije in imata na svojih lokacijah rezervoarske zmogljivosti, ki so primerne za skladiščenje mazuta. V ljubljanskem podjetju te zmogljivosti obsegajo 36.000 ton, v Mariboru pa 4000 ton. Zaradi prehoda na kurjenje zemeljskega plina so v obeh podjetjih rezervoarske zmogljivosti postale prevelike. Skladišča naj bi predelali tako, da bodo primerna za skladiščenje ekstra lahkega kurilnega olja. V obeh podjetjih se zavzemajo za dolgoročen najem, ustrezno pogodbo pa naj bi z zavodom sklenili po pridobitvi ustreznih soglasij in dokumentacije. Na zavodu še menijo, da je pridobitev skladiščnih zmogljivosti v Ljubljani pomembna tudi z vidika regionalne porazdelitve obveznih rezerv, saj se v osrednji slovenski regiji porabi kar 43 odstotkov naftnih derivatov.
