Po besedah Zorana Kanduča z Inštituta za kriminologijo na pravni fakulteti je svoboščina, za katero se borijo zagovorniki novele, pravzaprav le ena od izpeljank mnogo širše pravice do izbire in sicer v smislu izbire živeti kot objekt ali kot subjekt, ki upravlja sam s sabo in ustvarjalno kreira svoja razmerja. Prav ideal človeka, ki ima možnost določiti svojo življenje, je v ozadju ideje o človekovih pravicah, je menil Kanduč. Opozoril je tudi, da je bil koncept zgodovine prava vpeljan ravno zato, da bi omejil moč demokracije in zaščitil določene svoboščine pred "situacijo, v kateri bi lahko večinska volja ogrozila nek temeljni prostor posameznikove svobode".
"Izvirni greh", je menil akademik Ciril Zlobec, je na samem začetku, saj je bilo vprašanje novele in s tem referendum sproženo kot izrazito politično vprašanje. Sicer pa je zanj sporno tudi sklicevanje nasprotnikov novele na etične razloge, saj je etika po njegovih besedah nekaj subjektivnega in povezanega s človekovo ideološko, nazorsko in politično opredelitvijo. Referendum se mu zdi eno žalostnih poglavij "slovenske nacionalne rasti v novi državi", in sicer zato, ker se preveč pozornosti namenja negativnim stvarem in se želi prepovedati nekaj, kar je intimno in hkrati nikogar ne ogroža ter nikomur ne jemlje njegove svobode.
Kot gostja se je oglasila tudi sociologinja Katja Boh, po mnenju katere spopad med zagovorniki in nasprotniki novele o vprašanju tako majhnega števila žensk ne bi pritegnil toliko pozornosti, če ne bi šlo za spopad z globokimi ideološkimi koreninami. V argumentih nasprotnikov novele pa vidi "prvi korak k demontaži 55. člena slovenske ustave", ki govori o svobodnem odločanju o rojstvu otrok.
