'Glavno vprašanje, ki ostaja, je, kaj Grčija sploh hoče'

Finančni minister Dušan Mramor je danes v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo Grčija zaprosila za podaljšanje sedanjega programa pomoči. Prošnja za podaljšanje je sicer prvi pogoj za nov sestanek evroskupine. Drugi pogoj pa je, da ta prošnja vključuje elemente, ki bodo omogočili resno razpravo in dogovarjanje, je pojasnil.

Po pravilih EU območje evra ne more storiti ničesar brez grške zahteve za nov program ali za podaljšanje sedanjega programa. Ker nov program terja čas, je tako edina možnost podaljšanje sedanjega programa, s čimer se pridobi čas za dogovor o novem programu za financiranje Grčije in pogojih zanj, je pojasnil Mramor. "Dokler Grčija ne poda prošnje, se praktično nimamo o čem pogovarjati," je poudaril slovenski minister, ki sicer pričakuje, da Grčija bo zaprosila za podaljšanje. Takšne so po ministrovih besedah tudi indikacije grških predstavnikov.

V primeru grške prošnje za podaljšanje sedanjega programa se po nekaterih informacijah pričakuje v četrtek sestanek delovne skupine članic območja evra, v petek pa telekonferenca finančnih ministrov držav v območju evra ali njihov sestanek v Bruslju. Po drugih informacijah bi lahko bil sestanek evroskupine v začetku prihodnjega tedna.

Nekatere članice morajo v primeru grške prošnje za podaljšanje programa ta ukrep potrditi z razmeroma zapletenimi notranjimi postopki, kar pomeni dodatno časovno omejitev v že tako kratkem času za dogovor, saj se sedanji program pomoči za Grčijo izteče konec meseca.

Kako je v Sloveniji?

V Sloveniji je odločitev za podaljšanje sedanjega programa pomoči za Grčijo v pristojnosti ministrstva za finance, saj so za zdaj odobrena sredstva za Grčijo večja od tistih, ki so že počrpana, je pojasnil Mramor.

O tem, kolikšno prožnost lahko pričakuje Grčija od evrskih partneric, na primer ali je mogoč dogovor o znižanju cilja za primarni presežek, kar želi nova grška vlada, je po Marmorjevih besedah za zdaj težko govoriti, saj gre za vprašanje učinka kombinacije ukrepov.

Slovenski minister ni želel ugibati o scenarijih v primeru, da dogovora med Grčijo in njenimi evrskimi partnericami ne bo. "Ne bi špekuliral, pustimo času čas ... pojdimo korak za korakom," je dejal.

'28., ob 24. uri, bo konec.'

Jasen je bil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je poudaril: "28., ob 24. uri, bo konec." S koncem februarja se namreč izteče dosedanji evropski program pomoči za Grčijo. Schäuble je ocenil, da se dvom evropskih partneric krepi, glavno vprašanje pa ostaja, kaj Grčija sploh hoče.

"Žal nismo prišli daleč," je povedal nemški finančni minister. Kaj bi se lahko zgodilo, če do roka ne bo dogovora o nadaljnji pomoči, pa po njegovem mnenju "nima smisla ugibati".

Tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je izrazil upanje, da bo grška vlada zaprosila za podaljšanje programa. Če bo Grčija podala takšno prošnjo, ji lahko evropske partnerice omogočijo nekaj manevrskega prostora. "Žogica je na strani Grčije," je poudaril.