Vodenje družbe je prevzel v času, ko je bila Adria Airways s 65 milijoni DEM dolga ''klinično mrtva''. Grašek se je lotil prestrukturiranje in preoblikovanje Adrie iz čarterskega prevoznika v rednega linijskega prevoznika ob sočasni prilagoditvi tržnim razmeram. Adria je z znižanjem stroškov, posodobitvijo flote in dezinvestiranjem izplavala iz rdečih številk, tako da od leta 1997 posluje z manjšim dobičkom.
Dober finančnik, odličen pravnik in trd pogajalec. A kot kaže z nekoliko slabšim imidžem v sindikatu zaposlenih, kjer zanj pravijo, da sta njegovi glavni značilnosti odločnost in avtoriteta, vendar pa da njihov nekdanji direktor ni preveč dojemljiv za pobude ljudi okrog njega. Toda dejstvo, da Grašek Adrio Airways zapušča, zaposlenih ne navdušuje, saj pravijo, da so pričakovali, da bo ostal vsaj še štiri leta, dokler mu namreč ne poteče pogodba.
Kot kaže je Graškov odhod mešanica naveličanosti, ker kot pravi, se mu je delo na Adrii včasih zdelo že preveč rutinsko. Nekoliko mu tudi godi, da ga je povabila vlada, saj ne skriva, da je simpatizer LDS in da si je na Telekom želel oditi. Med aviacijo in telekomunikacijami vidi paralele predvsem v pogledu, da gre za storitveni dejavnosti.
Grašek z Adrie odhaja kot zmagovalec, kljub dejstvu, da jo zapušča tik pred novim ''tresočim'' obdobjem, saj je kot ostala podjetja SRD namenjena za prenos na pooblaščene investicijske družbe. Kot prioritetne naloge na novem delovnem mestu je izpostavil usklajevanje pravnega statusa Telekoma, ki se iz javnega podjetja spreminja v tržni subjekt in nov poslovni načrt, ki ga je nujno potrebno sprejeti, vkolikor tega niso ustrezno naredili njegovi predhodniki. Kar zadeva kadrovske spremembe jih zaenkrat v Telekomu ne načrtuje, jasno pa je, da bo okrog sebe zbral ekipo, s katero bodo stremeli k istemu cilju –
